Po zasedanju deželnega sveta SSO
Kot je prisotnim članom slovenskih organizacij povedal direktor službe za deželne rojake v tujini in manjšinske jezike Giuseppe Napoli – deželni odbornik Elio De Anna je bil namreč zadržan -, deželna uprava Furlanije Julijske krajine nima nobenega zagotovila rimske vlade za izplačilo finančnih sredstev slovenski narodni manjšini v Italiji. Finančna sredstva so za zdaj še v Rimu, direktor Giuseppe Napoli pa je povedal, da si deželna uprava prizadeva, da bi čim prej prejela ta sredstva in jih takoj razdelila slovenskim organizacijam. Kaže tudi, da bo Tremontijev rez slovenskim sredstvom ostal v veljavi in bo tako naša narodna skupnost deležna 404.669,80 evrov manj denarja, kot bi ga sicer morala prejeti. Slišali smo tudi, da sta v Rimu za sredstva posredovala tako predsednik dežele FJk Renzo Tondo kot deželni odbornik De Anna, nista pa prejela nobenega odgovora. Direktor Napoli je še napovedal, da si deželna uprava prizadeva, da bi sama anticipirala del denarja za slovensko manjšino do višine treh milijonov evrov, a o tem se bo odločalo v deželnem svetu ta teden.
Negotovost torej, ki se bo najbolj poznala pri tistih slovenskih ustanovah, kjer delujemo tisti, ki smo se tudi poklicno zavezali delovanju znotraj naše narodne skupnosti. Ko iskreno izražamo solidarnost zaposlenim pri Primorskem dnevniku, le-ta je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev stopil v krizno obdobje, časnikarji bodo na mesec teden dni doma, kar se bo gotovo poznalo v časopisu, pa mislimo tudi na naš Novi glas in vrsto drugih slovenskih ustanov, kjer delujemo tisti, ki zase in za naše družine služimo kruh v okviru slovenske narodne manjšine.
Prav zato smo z velikim pričakovanjem upali v ploden ter konstruktiven dialog po zasedanju deželnega sveta Sveta slovenskih organizacij na Opčinah, v okviru SSO-ja namreč deluje Novi glas, a smo v sredo zvečer, 27. junija, doživeli hladno prho, saj so trije člani izvršnega odbora SSO – Joži Peterlin, Ezio Gosgnach ter Julijan Čavdek – pripravili “Razmišljanje o slovenskih medijih”, v katerem so o Novem glasu zapisali tudi: “Seveda je potrebna tudi tu določena mera kritičnosti, ki naj bo usmerjena v bodočnost; hočemo reči, da mora tednik nujno ponujati bralcu neko točno in izostreno profilirano identiteto, da zmore nagovarjati naše ljudi in jih mora peljati v neke vrste kritičnega razmišljanja… Če v tedniku beremo novice, ki so stare in smo jih v dnevniku že prebrali pred dnevi, in če tednik ni zmožen kritične presoje pri obravnavi teh novic, potem je logično, da je tak tednik odvečen in je obsojen na neizbežen propad”. Sicer si povzetek celotnega besedila lahko preberete na notranjih straneh našega tednika, kot tudi poročilo o debati, ki je sledila, celotno besedilo pa na naši spletni strani www. noviglas. eu, a bi vas vseeno opozorili, da nam svetujejo, naj bi “temeljiteje kadrovali”, kar smo seveda edini v SSO-ju od nekdaj tudi delali, o čemer pričajo številni časnikarji, ki so pri nas opravili državni izpit in so zaposleni tako pri deželnem sedežu RAI kot pri Primorskem dnevniku. Predvsem pa so površne predstavitve Novega lista (Novi glas je nastal z združitvijo Novega lista in Katoliškega glasa), ki so ga označili za “bolj liberalen tednik”, kar se očitno bije z zgodovinskim dejstvom, da je Novi list vedno bil predvsem odraz plemenite krščanske sociale in t. i. goriške sredine.
Niti ene same dobre besede ni bilo za nas, čeprav nam je v teh kriznih časih uspelo dobesedno iz niča narediti z vrhunskimi sodelavci, ki za svoje delo niso plačani, tudi prilogo Bodi človek, kot nam je tudi z izjemno skromnimi sredstvi uspelo narediti sodobno spletno stran našega tednika, predvsem pa je skrajno neumestno ter žaljivo govoriti o našem tedniku kot časniku, ki nima svoje identitete, saj smo od samega začetka zavezani trem temeljem, ki so zapisani v ustanovni listini Novega glasa: slovenstvu, demokraciji, krščanskemu etosu. In mirno tudi lahko zagotovimo, da v našem uredništvu ni zaposlenih, ki “bi bili brez hrbtenice in bi bili pripravljeni pihati v rog, tako kot nekateri naši 'boss–voditelji' želijo”. Morda pa je za nekatere problem prav v tem, da se držimo smernic, ki so zapisane v ustanovni listini našega tednika: slovenstvu, demokraciji in krščanstvu!
V teh kriznih časih, ko so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ogrožena naša delovna mesta in sam obstoj našega tednika, si prizadevamo za širjenje prostora, za ploden dialog in iskanje naših ljudi na robu našega narodnega telesa. Tudi podatek, da so nam naročniki vsa ta leta ostali zvesti, da vsako leto, sicer za majhne številke, a vseeno!, povečujemo naklado, bi pričakovali vsaj bodrilne besede, če že drugega ne.
Smo tudi mnenja, da je tak način pisanja v sedanjih časih napaka, ker vnaša nejevoljo med zaposlene tako pri Primorskem dnevniku kot v našem uredništvu; gotovo pa tudi politična napaka, saj je sedanji čas gospodarske in družbene krize čas za iskanje skupnih rešitev, zavezništev, plodnega sodelovanja, iskrenega dialoga in iskanja skupnega dobrega.
Drage bralke, bralci, prijateljice in prijatelji, naročnice in naročniki Novega glasa, ostanite nam zvesti tudi v prihodnje!
