Petra Koršič doživlja umetnost kot komunikacijo med ustvarjalci
Petra Koršič je predstavnica sodobnega slovenskega pesništva iz goriških Brd, ki se ukvarja že vrsto let s poezijo, predvsem z njenim objavljanjem v raznih revijah. Pred kratkim pa je izdala prvenec in sicer pesniško zbirko Furlanka je dvignila krilo, ki jo je v sredo, 15. maja predstavila na Tržaškem in sicer na Kavi s knjigo v prostorih TKS. Zbirka je razdeljena na tri dele, v treh različnih barvah in sicer modro, belo in rdeče. Barve simbolizirajo Francijo, na katero je pesnica zelo navezana, saj je tam preživela več poletij. Francoska kultura je nanjo nezavedno zelo vplivala, zaznamovali pa so jo tudi filmi Trilogije barv poljskega režiserja Krzysztofa Kieślowskija. Pesnica je obrazložila, da so v rdeči barvi pesmi kritike, katere bi rada v prihodnosti pisala čim manj. Najprijetnejše se znajde tam, kjer “se furlanka konča” in sicer v modrini, modrosti in presevnem. Sredinski beli del je pa najbolj intimen. Je neka močna svetloba, neki veliki pozitiven ali negativen šok, ko te neka novica pretrese.
Pisatelj in kritičar Marij Čuk, ki se je na srečanju pogovarjal s pesnico, je opažal, da je v zbirki veliko posvetil in osebnosti, ki jih omenja iz širokega literarno-umetniškega a tudi bližnjega družinskega in prijateljskega prostora. Petra Koršič pravi, da doživlja umetnost kot komunikacijo med ustvarjalci. Avtorica pravi, da večkrat avtorji napišejo stvari nezavedno in tega se zavedo komaj po ponovnem prebiranju, po publikaciji. Pesnica se s posvetili v zbirki poklanja avtorjem, ki so jo hote ali nehote oblikovali. Med temi posvetili je tudi pesem goriškemu pesniku Davidu Bandlju, prav tako mlademu goriškemu ustvarjalcu. Pesem mu je posvetila, ker govori o kritičnosti in nepravičnosti, o kateri Bandelj večkrat piše. “Mnogi te pesmi ne razumejo, razumejo pa jo tisti, ki se v njej prepoznajo oz. tisti, katerim se pripeti neka krivica, a vseeno nočejo odigrati vlogo žrtve. Če se čutiš žrtev, vložiš vse energije zoperstavljanju in zmanjka ti kreativna energija, s katero bi ustvarjal življenje”, je poudarila pesnica.
Petra Koršič je na koncu obrazložila, kaj zanjo pomenita otroštvo in otrok, ki sta rdeča nit v tej zbirki. To ni neko vračanje avtorice v otroštvo, kar je precej prisotno v sodobni slovenski poeziji, ampak gre za prispodobo novega še nepoškodovanega življenja, kar soupada z materinstvom pesnice in njenim otrokom, ki je bil težko pričakovan in je največji dar, ki ga je prijela v življenju. MČ
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE / Knjižna predstavitev
