V času negotovosti, vojn in globalnih napetosti se ljudje znova obračajo k temeljnim vprašanjem obstoja
Četrto predavanje v nizu srečanj s psihološko, pedagoško, sociološko in duhovno vsebino
Skrb za lastno dušo je bil naslov večera, ki ga je organiziralo Društvo Finžgarjev dom z Opčin. Gre za četrto predavanje v nizu srečanj s psihološko, pedagoško, sociološko in duhovno vsebino. Tokratni večer je bil posvečen razmisleku o sodobnem človeku in njegovem vedno bolj opaznem zanimanju za duhovnost v današnji sekularizirani družbi. Gost večera je bil Branko Cestnik, pater klaretinec, rimskokatoliški duhovnik, pisatelj in publicist s Ptuja.
Uvodoma je navzoče pozdravila Anka Peterlin, ki je poudarila, da predavanje odpira pomembna vprašanja sodobne družbe. Gosta je predstavil gospod Franc Šenk, pogovor pa je vodila novinarka Breda Susič. Že v uvodu je bilo jasno, da bo večer posegel tako na področje literature kot tudi širših družbenih in duhovnih vprašanj.
Franc Šenk je Cestnika predstavil kot vsestranskega ustvarjalca in misleca. Omenil je njegovo študijsko pot v Rimu in Madridu, kjer se je poleg teologije posvečal tudi komunikaciji in gledališču. Povedal je, da je Cestnik tudi urednik revije Cerkev danes in dolgoletni sodelavec Radia Ognjišče. Posebej je poudaril njegov literarni opus, saj je doslej napisal že več zgodovinskih romanov.
Breda Susič je omenila, da Branko Cestnik obravnava like v moralnih preizkušnjah. Ta je pojasnil, da kot duhovnik piše z občutkom za duhovno razsežnost človeka. Njegovi prvi romani so se ukvarjali z vprašanjem, kako je bilo biti kristjan v različnih obdobjih slovenske zgodovine, kasneje pa se je posvetil tudi polpretekli zgodovini, zlasti času druge svetovne vojne.
Poseben poudarek je namenil moralnim dilemam, s katerimi se je srečeval že, ko je bil vojak. Izpostavil je vprašanje sprejemanja ideologije, ki od posameznika zahteva umor nasprotnika, ter posledice takšnih odločitev. V svojih zgodbah tako opisuje junake, ki se znajdejo pred težkimi odločitvami. Omenil je zgodbo vojaka, ki se odloči, da ne bo ubijal, in zato tvega lastno življenje. Takšni primeri po njegovih besedah niso bili nenavadni, saj je več slovenskih fantov zavračalo nasilje, pogosto zaradi verskega prepričanja.
Cestnik je opozoril, da je skrb za dušo danes pogosto zapostavljena. Po njegovem mnenju je značilnost ateizma prav izguba občutka za notranjo moralno odgovornost. Človek je danes predvsem potrošnik, njegova duhovna razsežnost ostaja v ozadju. Kljub temu opaža, da se v svetu pojavlja novo zanimanje za duhovnost. V času negotovosti, vojn in globalnih napetosti se ljudje znova obračajo k temeljnim vprašanjem obstoja, saj se počutijo ogroženi. Prav ta občutek spodbuja iskanje smisla, varnosti in Boga.
Cestnik je poudaril, da v slovenskem prostoru nimamo pravega filozofskega ateizma, saj je ta pri nas vezan na politično ideologijo. Človek pa še vedno išče moralne temelje. Po njegovem mnenju je umetnost “nepobožna sestrična duhovnosti”, saj tako umetnost kot religija iščeta svetlobo.
V zaključnem delu pogovora je beseda nanesla še na mlade. Cestnik je izrazil skrb nad pomanjkanjem zbranosti in poglobljenosti, ki ju pripisuje vplivu družbenih medijev in drugih digitalnih vsebin. Ob tem je poudaril pomen vzgoje, branja in razvijanja koncentracije. Mladi v času kriz ponovno odkrivajo duhovne razsežnosti življenja.
Večer se je zaključil z razmislekom o njegovem najnovejšem romanu Dolina zvezd, ki črpa navdih iz resničnih zgodb iz obdobja druge svetovne vojne. Cestnik je pojasnil, da ga pri pisanju vodijo osebne in družinske pripovedi, ki jih želi ohraniti in osmisliti.
