Pesnik je v času umetne inteligence revolucionar
Ana Ristović in Ana Pepelnik spregovorili o vlogi poezije v današnjem svetu
V času, ko umetna inteligenca vse bolj posega tudi na področje ustvarjalnosti, ostaja poezija prostor, v katerem imajo človeška izkušnja, čustva in avtentičnost posebno mesto. Prav o tem, pa tudi o svobodi pesniškega izraza, moči jezika in izzivih prevajanja sta minuli petek v Tržaškem knjižnem središču spregovorili srbska pesnica Ana Ristović in slovenska pesnica Ana Pepelnik. Pogovor je vodila Sanja Širec. Srečanje je potekalo v okviru Festivala poezije, ki so ga organizirali založba Beletrina, Tržaško knjižno središče in Slovenski klub.
V skupnem branju in pogovoru sta se torej prepletla dva pesniška glasova. Prvi je pripadal Ani Ristović, ki prihaja iz Beograda in je avtorica številnih pesniških zbirk, prevedenih v različne jezike. Tudi sama se posveča prevajanju in je za svoje ustvarjanje prejela več nagrad. Njena pesem Oko nule je bila namreč uvrščena med petdeset najboljših ljubezenskih pesmi zadnjih let. Drugi glas je pripadal Ani Pepelnik, uveljavljeni slovenski pesnici in prevajalki, ki je za svoje pesniško ustvarjanje prejela več priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada.
Ana Ristović je v Trstu nastopila prvič in je občinstvu uvodoma predstavila dve pesmi, objavljeni pri založbi Beletrina, eno o snegu in drugo o poletju. Ana Pepelnik pa je spregovorila o svoji zbirki Pod vtisom, v kateri skozi pesniške remikse poustvarja oz. se odziva na avtorje in literarna dela, ki so zaznamovali njeno ustvarjanje. Med njimi je tudi njena sogovornica večera, Ana Ristović.
Pomemben del pogovora je bil namenjen odnosu med jezikom in poezijo. Avtorica Ristović je poudarila, da stik z drugimi jeziki omogoča tudi globlje razumevanje lastnega. Slovenski jezik jo posebej zanima zaradi ohranjenih značilnosti, kot je dvojina, ki je srbščina ne pozna več. Pesnica Pepelnik pa je izpostavila, da lahko ob poslušanju poezije v jeziku, ki ga ne razumemo, prisluhnemo predvsem melodiji besed in tako doživimo drugačno razsežnost pesniškega izraza.
Po besedah Ane Ristović je pesnik tudi revolucionar. V času, ko poezijo bere in piše vse manj ljudi, mora ta ohranjati svojo avtentičnost. Spregovorila je o lastnem poskusu, ko je umetno inteligenco prosila, naj napiše pesem v njenem slogu. Rezultat je bil po njeni oceni oblikovno dober, vendar mu je manjkalo nekaj bistvenega: čustvo. Prepričana je, da se bo svet prej ali slej znova obrnil k pristni človeški ustvarjalnosti. Ana Pepelnik je poudarila, da poezijo ustvarja človek, ki je radoveden in iskren. Po njenem mnenju brez avtentičnosti in človeške izkušnje ne bi bilo prave poezije.
Pesnica Ristović je obenem pojasnila, da pesmi pogosto nastajajo v nepričakovanih trenutkih: na avtobusu, letalu ali v šoli, kjer dela kot učiteljica. Pomemben je predvsem čas, ki si ga mora izboriti zase in za pesnjenje. Pogovor je segel tudi na področje prevajanja, ki ga je ustvarjalka primerjala z gradnjo mostu med dvema obalama. Prevajanje je zanjo poseben izziv predvsem takrat, ko se sreča s pesniškimi oblikami, ki so ji same po sebi tuje, denimo z rimami. Ana Pepelnik pa je izpostavila, da ji prevajanje omogoča pozornejše branje, saj mora besedilo večkrat in skoraj obsesivno preučiti. Večer se je sklenil z branjem poezije v slovenskem in srbskem jeziku.
