Evropski prvak bo branil barve Jadrana
Slovenska reprezentanca U18, v kateri igra tudi Igor Stjepanović, je premagala Italijo
Brez pretiravanja lahko rečemo, da je letošnja sezona izjemno uspešna za mlade slovenske košarkarje. Julija je slovenska reprezentanca U20 v domačih Stožicah osvojila naslov evropskega prvaka, pretekli konec tedna pa je enak uspeh dopolnila še reprezentanca U18. Na parket BTS Arene v Trentu, kjer je v nedeljo, 2. avgusta, Slovenija v finalu premagala Italijo, je v slovenskem dresu nastopil tudi osemnajstletni Igor Stjepanović. Mladi košarkar iz Ljubljane, letnik 2008, bo v prihajajoči sezoni svojo športno pot nadaljeval v FJK: tretje leto zapored bo igral v mladinski ekipi videmskega APU-ja, izkušnje v članski ekipi pa bo hkrati nabiral v dresu tržaškega Jadrana.
Z reprezentanco Slovenije do 18 let ste pravkar osvojili naslov evropskega prvaka. Kako se počutiš?
Občutek je res neverjeten, ne vem, kako bi ga ubesedil. Ravno smo se vrnili domov, zbrali smo se na sedežu Košarkarske zveze Slovenije v Ljubljani in se podružili z navijači in drugimi. Sedaj se vtisi počasi umirjajo. Mislim, da se še vedno ne zavedamo povsem, kaj nam je uspelo.
Ste pred prvenstvom pričakovali tako velik uspeh?
Vsak od nas si ga je želel. Prvi cilj je bil uvrstitev na svetovno prvenstvo, ko pa napreduješ skozi tekmovanje, si vse bolj želiš iti do konca. Ko vidiš, da je priložnost resnična, začneš razmišljati tudi o naslovu evropskega prvaka.
Prihajajočo sezono boš igral za mladinsko ekipo APU Udine, hkrati pa boš kot član Jadrana prvič redneje tudi del članske ekipe. Začniva na začetku – kako se je lotila tvoja košarkarska pot?
Košarko sem začel trenirati pri sedmih letih v Košarkarskem klubu Ljubljana. Trener je bil bratranec mojega očeta in tako sem naredil prve korake v tem športu. Že od začetka sem pogosto treniral s starejšimi igralci.
Kako pa si prišel v Videm?
Pred odhodom v Italijo sem imel res odlično sezono. V svoji starostni kategoriji sem dosegal približno 40 točk na tekmo, zato sem dobil več ponudb iz Italije, pa tudi iz Španije in Francije. Odšel sem na preizkus v Videm in klub se mi je zdel odlična priložnost. Poleg tega je zelo blizu Ljubljane, zato smo se skupaj z družino in menedžerjem odločili, da je to najboljša pot za moj razvoj.
Kako pa je prišlo do sodelovanja z Jadranom?
Med pripravami slovenske reprezentance me je poklical menedžer in mi povedal, da se Jadran zanima zame. V Vidmu so ocenili, da bi bilo dobro, če bi ob mladinski košarki začel igrati tudi na članski ravni, zato so predlagali posojo. Zdi se mi odlična priložnost, saj bom lahko naredil pomemben korak v razvoju, obenem pa bom ostal blizu Vidma in Slovenije.
V Vidmu boš igral že tretjo sezono. Je bila bližina doma pomemben dejavnik pri odločitvi?
Vsekakor. Pomembno mi je, da sem blizu družine. Vedno me spremljajo in podpirajo. Tudi na evropskem prvenstvu so bili z mano – moj bratec je bil tisti navijač, ki je v Trentu najbolj glasno spodbujal reprezentanco.
Kaj pričakuješ od prihajajoče sezone?
Pričakujem, da bo naporno. Imel bom veliko treningov in tekem. Treninge bom opravljal tako z Jadranom kot v Vidmu. Razpored bo zelo zahteven, a hkrati tudi zelo zanimiv.
Kakšni so tvoji dolgoročni cilji?
Želim igrati na najvišji možni ravni. Sanje so Evroliga ali NBA, predvsem pa si želim nekoč zaigrati za člansko reprezentanco Slovenije. To je moj cilj že od otroštva. Ko sem se odločil, da želim postati košarkar, sem vedno sanjal o tem, da bi igral na najvišji ravni. Za zdaj se mi stvari lepo razvijajo in upam, da bo tako tudi v prihodnje.
Imaš izkušnje tako s slovensko kot z italijansko košarko. Kje vidiš največje razlike?
Po mojem mnenju je Italija za razvoj mladih igralcev zelo dobra izbira. Več je klubov in več dobrih igralcev, zato je tudi tekmovalnost višja. Zame je bila selitev v Videm zagotovo prava odločitev.
Kako si pred tremi leti doživljal prihod v Italijo?
Na začetku ni bilo lahko. Prvi mesec sem imel kar nekaj težav predvsem zaradi jezika. Vsi soigralci so bili Italijani, z dvema sem tudi živel, zato sem se moral hitro prilagoditi. Sčasoma sem se jezika naučil in danes se brez težav sporazumevam tudi v italijanščini. Na začetku pa smo uporabljali angleščino.
Pri Jadranu boš zdaj spet del ekipe, v kateri boste lahko govorili tudi slovensko.
Lepo je, ker bom imel okoli sebe ljudi, s katerimi lahko govorim v maternem jeziku. Zaradi tega bom bolj sproščen in se bom počutil kot doma.
Klikni in preberi tudi:
