Paternujev simpozij v Ljubljani ob stoletnici akademika v znamenju brezmejnosti
Čez mejo, “zamejstvo”, brezmejec, tržaška in avstrijskokoroška književnost so bili pojmi oz. termini, okoli katerih je bil spleten simpozij o vseslovenskem literarnem zgodovinarju Borisu Paternuju. Ob 100. obletnici njegovega rojstva so ga številni slovenski strokovnjaki s področja literature predstavili v njegovem poklicu, torej kot kritika in pisca o literaturi, kot poznavalca drugih slovenskih pisateljev, pesnikov in literarnih smeri. Predvsem pa je to bil pogovor o dihotomiji matična država – zamejsko okolje.
Boris Paternu je bil slovenski literarni zgodovinar in teoretik v 20. stoletju, ki je v številnih razpravah obravnaval raznolike poglede na slovensko literaturo. Naslanjal se je na metode moderne znanosti v literaturi in večkrat predstavljal nov zorni kot. Ukvarjal se je s slovensko književnostjo od njenih začetkov pa vse do svojega časa s poudarkom na 18., 19. in 20. stoletju, njegovo temeljno delo pa je obravnava celotnega opusa Franceta Prešerna.
Ob 100. obletnici rojstva akademika Borisa Paternuja so v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 3. junija 2026 priredili simpozij. Za organizacijo so poskrbeli Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ter Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Dogodek so sooblikovali številni akademiki z lastnimi prispevki, povezanimi s Paternujevim pisanjem, simpozij pa je moderirala prof. dr. Alojzija Zupan Sosič. Med simpozijem je potekalo tudi odprtje razstave del Borisa Paternuja na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Osrednjega pomena je bila izdaja knjige Ljubim jih, te preproste besede, ki je izšla aprila 2026 pri Založništvu tržaškega tiska in vsebuje vse pomembnejše Paternujeve razprave. S prijazno oblikovno podobo nudi knjiga vpogled predvsem v ustvarjanje avtorjev v tržaškem okolju in na področju avstrijske Koroške. Izstopajo seveda razprave o Pahorjevi Nekropoli, o Bartlovem Al Arafu, pa tudi o Lipuševem Boštjanovem letu in še drugih predstavnikih tržaške in koroške književnosti. Vključenih je tudi nekaj razprav o Kosovelu in Primožu Trubarju. V knjigi so zbrana Paternujeva razmišljanja, predavanja, spremne besede in eseji. Besedila sta izbrala in uredila profesorica Marija Pirjevec in profesor Miran Košuta.
Na znanstvenem posvetu z naslovom Od arhiva do tipologije: literarnovedna dediščina Borisa Paternuja se je predstavilo 17 literarnih zgodovinarjev in strokovnjakov tako iz slovenskega kot tudi tržaškega in koroškega okolja. Spregovorili so o pomenu Paternujevih razprav in raziskav. Vsak je predstavil kratek prispevek v povezavi s Paternujevo metodologijo in raziskovanjem. Teme so bile zelo raznolike, od tržaške in koroške književnosti do Prešerna in vprašanja Paternujevega jezika. Prispevki in predstavitve so bili tematsko razdeljeni, gotovo najzanimivejši pa je bil odsek, osredotočen na tržaško in koroško književnost, ki sta ga predstavila strokovnjaka Miran Košuta in Andrej Leben, vsak za eno manjšinsko območje.
O Košuti in Lebnu
Košutov prispevek se je osredotočal na teoretične uvide Borisa Paternuja o zamejski književnosti, poimenovanje pa je terminološko že na začetku zavrnil, saj je to zastarel izraz, in predlagal številna druga poimenovanja, med temi na primer tržaška in koroška literatura. Poudaril je tudi, da se je Boris Paternu temu ostremu določanju postavil po robu, saj je po njegovih besedah slovenska književnost ena sama, čuti, misli in diha v enem duhu. Paternu se je veliko ukvarjal s književnostjo “na robu”, ampak je ni nikoli tipološko definiral. Določil pa je lastnosti, ki jo združujejo: prostor, kot je “zamejsko” okolje, narodna zavest, a hkrati poudaril tudi obstoj dvojezičnih piscev v sodobnosti, ter jezikovne in slogovne posebnosti. Andrej Leben, profesor na graški univerzi, pa je predstavil spoznanja iz koroške literature in njenih glavnih predstavnikov v sodobnosti. Nato je sledila razprava o jezikovnih travmah, iz katere se je razvila debata o dvojezičnosti, jezikovni raznolikosti, njeni uporabi v literaturi in aktualnih razmerah.
