V Ogleju je nastal medverski zbor

Piše: Giulia Černic

Mednarodni projekt Polyverse, ki ga zaznamujeta evropski duh in želja po miru, vključuje tudi večkulturnost obmejnega prostora

Glasba povezuje. Klišejsko, si bo marsikdo mislil, a za medverski zbor Polyverse to niso le prazne besede. V okviru istoimenskega projekta, katerega nosilec je bazilika v Ogleju, je pred nekaj meseci nastala pevska skupina, ki združuje katoličane iz našega prostora, protestante iz Nemčije in jude iz Grčije. Zbor je krstno nastopil maja v Ogleju, junija pa v Atenah. V mesecu juliju bo skupina pela v Berlinu, projekt pa naj bi sklenili jeseni v Rimu.

V središču projekta je srečanje katoliške, protestantske in judovske tradicije skozi lepoto glasbe, umetnosti in arhitekture. Poleg nastopov medverskega zbora v treh soudeleženih državah – Italiji, Grčiji in Nemčiji –, predvideva tudi konference, na katerih sodelujejo predstavniki evropskih monoteističnih veroizpovedi, torej tudi muslimanske in pravoslavne. Cilj projekta je poglabljanje teme medverskega sodelovanja za grajenje miru, medsebojno poznavanje in skupno ustvarjanje pa že udejanjajo soudeleženi pevci.

V medverskem projektu tudi večkulturnost našega prostora

Katoličane v projektu predstavlja osem članov skupine Mittelvox z dirigentko Matejo Černic. Skupino, ki jo sestavljajo Slovenci in Italijani, pevci iz Slovenije, Furlanije – Julijske krajine in zamejskega prostora, so k sodelovanju povabili nosilci projekta. Evropski duh in mednarodno sodelovanje za skupino, v kateri se redno prepletata najmanj dve kulturi, nista novost. Kot nam je povedala dirigentka, si skupina tudi z rednim delovanjem prizadeva, da bi “ovrednotila bogastvo, ki nastane iz medkulturnega srečanja in sodelovanja”.

V ospredju projekta je zborovska glasba, ob tej pa imata pomembno vlogo tudi sakralna umetnost in arhitektura. Projektni zbor je krstni nastop izvedel v oglejski baziliki, zgodnjekrščanskem svetišču v enem največjih mest severnega Jadrana v rimskem obdobju. Cerkev, ki je že več desetletij na Unescovem seznamu svetovne dediščine, pa ima prav posebno akustiko. Za Matejo Černic je bil koncert v Ogleju zelo doživet zaradi zgodovinskega in umetniškega pomena stavbe, pa tudi v veliko zadoščenje z glasbenega vidika, kar je prav tako vzbudilo močne občutke. Drugačen, a prav tako čustveno poln pa je bil nastop v Atenah, kjer sinagoga, v primerjavi z oglejsko baziliko, nima takega zgodovinskega pomena, jasneje pa se je tam izkazal pomen samega projekta. V judovskem svetišču in v neposredni bližini spomenika za deportirance v koncentracijska taborišča so skupaj zapeli grški judje in nemški protestanti. Glasbeniki torej, kot poudarja Mateja Černic, v projektu, “niso le iskalci estetike, ampak imajo tudi močan družbeno-socialni pomen”. Vlogo tistih, ki spodbujajo in podpirajo spremembe v težkih in napetih trenutkih, pa so umetniki nasploh imeli že v različnih zgodovinskih obdobjih.

Člani skupine Mittelvox z dirigentko Matejo Černic in predsednikom bazilike v Ogleju Andreo Bellavitejem v Atenah

Medverska skladba Polyverse Echoes

Sporočilo projekta Polyverse je, da se nihče ne sme odpovedati svoji identiteti ali pozabiti na zgodovino svojega naroda, temveč je treba skozi medsebojno spoznavanje in spoštovanje različnosti skupaj soustvariti prostor miru, dialoga in sožitja. To so pevci doživeli na lastni koži, ko so se med dvodnevno pripravljalno residenco v Ogleju srečali s tremi umetniškimi vodji: Matejo Černic, Sakisom Negrinom in Gerhardom Oppeltom. Vsak je zboru posredoval svoj način doživljanja in ustvarjanja glasbe, kar je dodatno obogatilo nastope zbora. Da bi se predstavile in ne brisale razlike med kulturami in veroizpovedmi, se je vsaka v projekt vključena skupina publiki v prvem delu koncerta predstavila s svojim programom. Pevski ansambel Mittelvox je za to priložnost izbral sakralne skladbe svetovno znanih avtorjev, kot so Palestrina, Rheinberger, Duruflé. V drugem delu koncerta pa je kraljevala za to priložnost nastala skladba Polyverse Echoes, ki so jo šestročno napisali Maria Beatrice Orlando iz Italije, Sakis Negrin iz Grčije in Aaron Dan iz Nemčije. Na koncertih jo izvajajo vsi v projekt vključeni pevci.

Avtorji so skladbo napisali z besedili, povzetimi po sveti besedi vseh vključenih monoteističnih veroizpovedi, zato je skladba tudi večjezična. Poje se v hebrejščini, latinščini, grščini, arabščini, nemščini in italijanščini ter ustvarja prostor, kjer različni jeziki in duhovne izkušnje sobivajo v harmoniji. Skladba kot bogat in raznolik preplet predstavlja umetniško sintezo poti, ki so jo začeli partnerji projekta, hkrati pa je najbolj konkretna metafora grajenja sozvočja v različnosti, kar je danes lahko za zgled vsemu svetu.

Andrea Bellavite o projektu

Direktor bazilike v Ogleju Andrea Bellavite je ponosen, da so vsi soudeleženi navdušeni nad potekom projekta Polyverse, ki skozi umetnost, glasbo in medverski dialog povezuje različne verske in kulturne tradicije Evrope. V Ogleju se je projekt rodil že pred dvema letoma, ko se je vodstvo bazilike odločilo, da pobudo prijavijo kot mali projekt programa Ustvarjalna Evropa, ki s finančno podporo spodbuja umetniško ustvarjanje in inovacijo. Vodilni partner je za projekt sklenil sodelovanje s sinagogo v Atenah, protestantsko skupnostjo v Lehninu pri Berlinu, veliko mošejo v Rimu ter združenjem FRH iz Bruslja, ki skrbi za povezovanje evropskih verskih in kulturnih krajev.

Polyverse, kot nam je povedal Bellavite, “temelji na ideji dialoga, prijateljstva med narodi in iskrenega srečevanja”. Nastal je tam, kjer so še danes ohranjeni največji in najstarejši mozaiki iz časa Rimljanov, torej kjer različni kamenčki skupaj ustvarijo celoto. Različnost, tako pri mozaikih kot v projektu Polyverse, ni ovira, ampak bogastvo, ki omogoča medsebojno spoznavanje in sprejemanje.

Tudi Andrea Bellavite je, kot Mateja Černic, po srečanju v Grčiji poudaril, da je bil zanj posebej ganljiv dogodek v sinagogi v Atenah, kjer so zazveneli tudi odlomki iz Korana. Med konferenco pred koncertom je udeležence nagovoril metropolit Nee Polis, močan vtis pa so pustile tudi preproste in iskrene besede protestantske pastorke iz Lehnina. Ganjenost je bila vidna tudi pri predstavnikih katoliške in anglikanske Cerkve v Atenah, ki so bili povabljeni posebej za to priložnost. “Iz lepote glasbe ter izjemnega umetniškega in arhitekturnega okolja je nastajalo močno sporočilo miru, pravičnosti in harmonije,” je Bellavite zapisal na svojem blogu.

Projekt se bo zaključil z dogodkoma julija v protestantskem samostanu v Lehninu blizu Berlina ter oktobra v veliki mošeji v Rimu. Direktor bazilike je že najavil, da organizatorji razmišljajo o novih prihodnjih pobudah in morebitnem večjem projektu, v katerem bi bili še bolj vključeni muslimanska skupnost in pravoslavna Cerkev.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme