Častitljivih sto let Ivanke Mežan
Gledališka, filmska in televizijska igralka Ivanka Mežan je začela svojo igralsko pot l. 1944 na odru partizanskega gledališča
V četrtek, 18. junija 2026, je stoti rojstni dan praznovala gledališka, filmska in televizijska igralka Ivanka Mežan, ki je poleg številnih nagrad l. 1995 prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo.
Na dan njenega rojstnega dne so na Programu Ars predvajali njeno portretno študijo Rada imam radio (Špela Kravogel).
Ivanka Mežan se je rodila l. 1926 v Mariboru. Še ne dvajsetletna je na oder prvič stopila v Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju l. 1944. Oder jo je posrkal vase in vpisala se je na ljubljansko Akademijo za igralsko umetnost. L. 1945 je postala redna članica ljubljanske Drame in tu ostala do upokojitve l. 1979. A tudi po upokojitvi jo je srce vleklo na odrske deske. Tako je nastopala v predstavah Prešernovega gledališča Kranj, Slovenskega mladinskega gledališča, Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Gledališča Koper. Kot mlada igralka je najprej z uspehom odigravala vloge mladostnic v klasičnih in sodobnih dramah slovenskih in tujih avtorjev. Kasneje so ji zaupali vedno bolj zahtevne ženske like, ki jih je vselej izoblikovala s tenkočutnostjo. Na filmskem platnu se je prvič pojavila l. 1973 v filmu Cvetje v jeseni. V slovenskih celovečernih filmih (med temi so Let mrtve ptice, Deseti brat, Nasvidenje v naslednji vojni, Pustota, Ljubljana je ljubljena, Instalacija ljubezni, Deklica in drevo, Panika) je izdelala 17 večinoma stranskih in epizodnih vlog, več kot 45 pa jih je v televizijskih filmih (nazadnje v nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka v produkciji RTV Slovenija), dramah in nadaljevankah. Nastopila je tudi v raznih radijskih igrah.
Za svoje ustvarjalno delo je poleg omenjenega Borštnikovega prstana prejela nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. L. 2019 je postala častna meščanka Ljubljane. L. 2024 je prejela nagrado Ite Rine za življenjsko delo. O njej je Boris Mihalj, predsednik Združenja dramskih umetnikov (nekdaj član igralskega ansambla SNG Nova Gorica), napisal: “So igralke, ki so v vlogah neprecenljive, izjemne, ranljive in iskrene. Nekatere med njimi te lastnosti nosijo tudi v življenju”. Zapisal je še: “Od sedemnajstletne igralke partizanskih dram na osvobojenem ozemlju, igralke gledališke avantgarde in članice SNG-ja Drama Ljubljana do filmske, radijske in televizijske igralke ter umetnice, ki je ustvarjala tudi po upokojitvi – vse to pove nekaj bistvenega: igra in gledališče nista zavetje pred svetom, temveč način, kako svetu stati nasproti. In obstati.”
Ivanka Mežan je oder delila z mnogimi znanimi igralci in igralkami (z Majdo Potokar, Dušo Počkaj, Ivo Zupančič, Štefko Drolc). Posebno prijateljstvo jo je vezalo z Milo Kačič. Kot piše na spletni strani RTV Slovenija, je Boris Mihalj dejal tudi, da za igralčevim delom ostane le tisto, kar se je vtisnilo v ljudi, ki so umetniški proces spremljali in z njim preizkušali meje lastnega in meje mogočega. Pripisal je: “V tem smislu igralka Ivanka Mežan ni le priča minulega stoletja: je njegova živa, prečiščena zgodba.”
Ivanki Mežan, ki je izjavila, da je skrivnost igralskega poklica karizma, ki “jo imaš ali pa ne”, ob zelo visokem življenjskem jubileju, ki ga je le redkim dano dočakati, iz srca čestitamo tudi zamejski gledališki navdušenci, čeprav morda nismo imeli priložnosti v živo občudovati njene skrbno, iskreno izdelane like.
