Pastir in kralj
V četrtek, 29. junija 2017, je koprski škof dr. Jurij Bizjak v mašnika posvetil diakona Gabriela Kavčiča iz Govejka v župniji Ledine, ki je svojo diakonsko prakso sicer v tem pastoralnem letu opravljal v Šempetru pri Gorici. To je po svoje zanimivo, saj tam dela tudi njegov oče, znani in priljubljeni kirurg Benjamin Kavčič. Gabriel sicer pravi, da mu je ljubše, če ga ljudje spoznajo kot Gabriela osebno, ne pa kot “sina od”. V svoji zahvali na koncu mašnega slavja je tudi pokazal malo svoje duhovitosti, zaradi katere se tega fanta, ki je postal mož, splača pobliže spoznati. Sam sem hvaležen za tistih nekaj mesecev v Šempetru, ko sem to lahko storil, torej do začetka letošnjega posta. Pri slovesni maši smo se zbrali v lepem številu, smo pa tokrat našteli precej manj duhovnikov iz koprske škofije, saj smo se navadno posvečenj udeleževali precej bolj številčno. Razlogi so seveda lahko takšni in drugačni, morda pa tudi proces preoblikovanja župnij, ki se začenja že s tem poletjem. Med slovesnostjo, ki je potekala v tradicionalno nabito polni baziliki, je imel koprski škof zanimiv nagovor, v katerem se je zlasti ustavil ob kraljevski službi duhovnika oz. “munus regendi”, če rečemo z izvirnim latinskim izrazom. Gre za službo vladanja in obvladovanja, ki je seveda služba vsakega kristjana, prejeta pri svetem krstu, posebej pa zaznamuje duhovnika, ki mora vladati ne le nad samim seboj, temveč tudi nad delom Božjega ljudstva in, če je na župniji ali drugem podobnem položaju, nad določenim ozemljem. “V svoji kraljevski službi si duhovnik prizadeva, da se zakoni nebeškega kraljestva med Božjim ljudstvom ne samo poučujejo, temveč tudi izvajajo… Učiteljsko službo duhovnik opravlja kot sin Cerkve, posvečevalno kot ženin Cerkve, kraljevsko službo pa kot oče Cerkve… Kot kralj in pastir duhovnik zbira ljudi, utrjuje upanje in skrbi za pravico: v duhu ubožnosti, ki je duh volje in moči, gojen z miloščino in odpuščanjem. Glavna skrb kralja in pastirja je blaginja črede, da ima čreda hrano in pijačo in da v čredi vlada red in mir. Kralj in pastir mora biti zvest v razlaganju nauka in usmiljen do tistih, ki se motijo, kakor da ima pred sabo živali. Kot učitelj mora biti zahteven, kot kralj in pastir pa usmiljen, kajti človek more potrpeti, žival pa pogine. Kralj in pastir mora biti preprost kakor golob (Mt 10,16)… Mojzes je bil 40 let pastir v puščavi, to je drugo tretjino svojega življenja; prvo tretjino je bil na egiptovskem dvoru, zadnjo tretjino pa na poti v obljubljeno deželo; umrl je star 120 let (5 Mz 34,7). (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Andrej Vončina
