Parlament in vlada se ne odzivata na pričakovanja množic s protestov

V Sloveniji luči in barve na simbolih adventnih tednov, božičnih praznikov in novega leta spet razsvetljujejo nebo in zemeljski prostor, vendar pa ljudje niso spokojni in mirni v srcu in duši, kot to velevajo tradicija in človekove potrebe. V državi sta očitno vse oblike duhovnosti prekrila zaskrbljenost in strah zaradi dogodkov, ki potekajo in morda celo napovedujejo razkroj naše mlade, komaj pred nekaj več kot dvajsetimi leti ustanovljene države.
Na protestnih zborovanjih in demonstracijah, katerih snovalci in organizatorji vsaj uradno niso znani, množice ljudi zahtevajo odstop pripadnikov političnih, gospodarskih in različnih drugih elit, ki po svojih merilih vodijo in usmerjajo državo. Toda z njihovim umikom v zasebnost bi hitro, skoraj v trenutku, odpravili sistem, ki je izšel in še izhaja iz volitev in drugih demokratičnih postopkov moderne države. Kdo in na kakšen način naj bi nasledil demokratično izvoljene župane, poslance, ministre, tožilce, sodnike, predstojnike raznih drugih organov, pa tudi predsednika države? Vsi omenjeni namreč sestavljajo temelje, ogrodje parlamentarne in demokratične države in družbe.
Odgovore na omenjena vprašanja in dileme naj bi dobili na t. i. vseslovenski vstaji, ki bo 21. decembra v Ljubljani. Kaj naj bi se tam zgodilo, o tem je veliko domnev in ugibanj. V nekaterih javnih občilih se jim je zapisalo, da skrajna politična levica pripravlja revolucijo, uperjeno zoper sedanjo oblast in obstoječo družbeno ureditev. Omenjena levica je sicer še v fazi oblikovanja in ustanavljanja nove stranke. To naj bi domnevno vodili prejšnji predsednik države, dr. Danilo Türk, dr. Robert Golob, domnevni novogoriški tajkun in podpredsednik stranke Pozitivna Slovenija, ali pa ustavni pravnik in čedalje bolj tudi politik leve opredelitve, dr. Miro Cerar.
Domnevno je bil v pričakovanju že omenjene vseslovenske vstaje, 21. decembra v Ljubljani, ustanovljen nekakšen Svet modrih, ki ga sestavlja enajst vplivnih in prepoznavnih oseb, ki doslej niso sodelovale v političnem življenju. Ti t. i. modreci naj bi med vseslovensko vstajo prevzeli oblast, to je upravljanje in vodenje države. Kmalu naj bi začeli snovati novo slovensko ustavo, ki bi ustrezala novemu političnemu zemljevidu, kakršnega pripravljajo na sedanjih “dogajanjih ljudstva” po vsej državi. V Ljubljani naj bi neznanci celo vabili policiste in vojake, da zapustijo svojo službo oziroma zaposlitev in naj se pridružijo demonstrantom. Poudarjamo, da v javnosti nastaja veliko govoric o tem, kaj se v državi dogaja in kar se bo morda še zgodilo, toda veliko od tega ni preverjenega.
Napetost v državi povečujejo razni vzporedni dogodki, ki jih uresničujejo opozicija, še bolj pa dve največji levo opredeljeni sindikalni centrali, ki ju vodita Dušan Semolič in Branimir Štrukelj.
Branita interese uslužbencev javnega sektorja in ne sprejemata bremen in gmotnih žrtev, ki bi jih morali tudi uradniki in drugi uslužbenci javnega sektorja prevzeti pri reševanju krize. Nasprotja med vlado in sindikatom javnega sektorja so dosegla vrh, potem ko je ta zagrozil z referendumom zoper izvajanje državnih proračunov za leti 2013 in 2014. S takšnim referendumom bi se država znašla v popolni finančni blokadi, ustavljen bi bil vsakršen razvoj, preprečen bi bil tudi sprejem denarja iz skladov EU. Janez Janša je moral primer z omenjenim referendumom obrazložiti presenečenim komisarjem Evropske komisije, ob tem pa je zahtevo sindikatov javnega sektorja označil “kot sabotažo razvoja in življenja sedanjih in prihodnjih generacij”. In je dodal, “da tisti, ki je vložil referendumsko pobudo za blokado državnih proračunov, s čimer bi država ne mogla več delovati, je naredil nekaj, kar je izven meja zdrave presoje”.
V zmedenem in napetem političnem ozračju, polnem groženj in mogočih preobratov, se zdi težko razumljivo ravnanje vlade in parlamenta. Oba vrhova zakonodajne in izvršilne veje oblasti, Državni zbor in vlada, se namreč še nista opredelila do sporočil, zahtev in pričakovanj množic državljanov, ki prihajajo s protestov in demonstracij po naših ulicah in trgih. Na razmere v Sloveniji se je s svojo oceno in mnenji odzval kardinal dr. Franc Rode. V pridigi ob koncu proslavljanja 550-letnice ustanovitve ljubljanske škofije je menil naslednje: “Naloga kristjanov je vnašati v slovenski prostor več optimizma, vedrine, sproščenosti, veselja in zaupanja. Ko opazujem položaj z rimske perspektive, imam vtis, da se slovenski človek vse preveč vdaja malodušju, nezadovoljstvu, pesimizmu. Med ljudmi je preveč napadalnosti, medsebojnega obtoževanja, preveč očitkov, zamer in zavisti. Kot da so vsi sprti z vsemi, kot da je neki neprijazen hlad prekril našo deželo. Kristjani bodimo v tem času nosilci poguma, zaupanja v prihodnost, veselja do življenja. Vem, kriza je tu in nekateri jo občutijo zelo boleče. A ne bomo je rešili z medsebojnim obtoževanjem, z uničujočo kritiko, ampak le z zaupanjem, pogumom, solidarnostjo in z vero v prihodnost”.
In za konec tegale prispevka še pomembna in razveseljujoča novica: izšel je slovenski prevod knjige Zgodovina Italije. Gre za delo francoskega izvedenca za zgodovino Italije in fašizma v 19. in 20. stoletju, Pierra Milze. Knjigo je izdala Založba Slovenska matica v Ljubljani. Prikazuje in razlaga celotno zgodovino Italije, od prvega tisočletja pred Kristusom pa do druge Berlusconijeve vlade v začetku našega, 21. stoletja.
Marijan Drobež

Napeto ozračje v Sloveniji

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme