“Pandemični dobičkarji” in dohodkovna neenakost

Piše: Katja Ferletič

Komentar

Mednarodna človekoljubna organizacija Oxfam je januarja objavila raziskavo, ki dokazuje, da je dohodkovna neenakost lani istočasno narasla v skoraj vseh državah na svetu. Do leta 2030 bo pod pragom revščine živelo pol milijarde ljudi več, najbogatejši zemljani pa so lani, kljub pandemiji ali zaradi pandemije, znatno povečali svoje prihodke in premoženje.

Raziskovalna agencija Hurun Report je 15. februarja objavila seznam najbogatejših ljudi na svetu; ti so v lanskem letu skupaj zaslužili 3.500 milijard dolarjev. Na letošnji seznam se je uvrstilo 3.228 milijarderjev iz 68 držav – kljub pandemiji in krizi so lani zabeležili vsak teden 8 novih milijarderjev! Skupina najbogatejših ima danes v lasti 14.000 milijard dolarjev, znesek, ki je višji od celotnega BDP-ja Kitajske. Njihovo premoženje je naraslo predvsem zaradi kupoprodaj na delniškem trgu, saj vlagatelji že leto dni množično nakupujejo delnice podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem cepiv, zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih uporabnih orodij za boj proti pandemiji. Proizvodnja in prodaja cepiva proti koronavirusu sta za t.i. “Big Pharma” postali izredno donosen posel.

Pandemija največ zaslužka prinaša podjetjem BioNTech in Pfizer, verjetno zato, ker sta prvi začeli proizvajati cepivo in ker ima njun proizvod tudi največjo stopnjo zanesljivosti. Letos bosta podjetji proizvedli predvidoma dve milijardi odmerkov cepiva (vsakega bosta prodali po 20 dolarjev), BioNTech naj bi od tega imel dobiček od 3 do 5 milijard dolarjev, Pfizer pa predvideva 15 milijard dolarjev zaslužka. Izredno so obogateli posamezniki, ustanovitelji farmacevtskih podjetij: ti so povečali svoje osebno premoženje s prodajo delnic, ki so jim bile dodeljene v plačilo in nagrado za opravljeno delo v podjetju. Novi tajkuni prihajajo iz različnih držav, vendar jih večina živi na Kitajskem, prvem epicentru pandemije, kjer lahko danes na zdravstvenem področju naštejemo več kot tri ducate novih bogatašev. V svetu bo letos trgovanje s cepivi, ki – poleg omenjenih – vključuje tudi velikane AstraZeneca, Moderna, Johnson & Johnson, Novavax in še druge, ki se jim bodo pridružili v naslednjih mesecih, vredno približno 90 milijard dolarjev (celih 250 milijard do leta 2025!). Zelo verjetno se ta podjetja še posebno veselijo novih sevov koronavirusa, saj bodo morala cepiva stalno obnavljati in prilagajati, da bodo lahko ohranjala dobro stopnjo učinkovitosti. Zanimivo je, da imajo “Big Pharma” veliko zaslužka tudi zato, ker za promocijo svojih proizvodov ne potrebujejo dragih marketinških potez, saj je povpraševanje ogromno, in čeprav je vsak odmerek cepiva razmeroma poceni, je obseg prodaj ogromen. S pandemijo pa ne bodo bogateli samo proizvajalci cepiv, temveč tudi podjetja, ki opravljajo diagnostiko in se ukvarjajo s proizvodnjo različnih vrst testov za odkrivanje koronavirusa ali njegovih protiteles. V prihodnje bomo namreč zelo verjetno morali opravljati teste ne le za odkrivanje virusa, ampak tudi za ugotavljanje količine protiteles in posledično določanje, ali je potreben dodaten odmerek cepiva ali ne. To bo zaporedje zdravstvenih ukrepov, ki bo še naprej polnilo žepe velikanov farmacevtske industrije.

O “Big Pharma” in neproduktivnih poslovnih odnosih, ki jih Evropska unija vzdržuje z njimi, je 10. februarja v Evropskem parlamentu kritično spregovorila mlada francoska poslanka Manon Aubry iz Evropske združene levice. Njen 4-minutni govor se je v zelo kratkem času razširil po spletnih omrežjih. Manon Aubry je namreč strogo, a povsem upravičeno, neposredno nagovorila predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in ji očitala zelo slabo vodenje pogajanj za nakup cepiv. “Našim sodržavljanom lahko določamo neverjetne omejitve osebne svobode, vendar farmacevtskim podjetjem sploh ne moremo naložiti kakršnih koli pravil,” se je izkašljala evroposlanka, ki je še poudarila, da informacije v podpisanih pogodbah, kot so cena cepiv, načrtovanje dostav in klavzule o odgovornosti, sploh niso javne. “Kako se lahko Evropska komisija na tak način klanja farmacevtskim podjetjem? Pri upravljanju strategije cepljenja imam občutek, gospa von der Leyen, da so pravila namesto vas določili veliki farmacevtski voditelji,” je še povedala Manon Aubry. Opozorila je na dejstvo, da so cepiva nastala tudi z milijardami evrov javnega denarja, patenti pa so v izključni lasti farmacevtskih podjetij in zato posamezne države ne morejo same v velikem obsegu proizvajati cepiv, ampak jih morajo kupovati od podjetij po tržni ceni in potrpežljivo čakati, da jim jih dostavijo.

Medtem ko se danes velika podjetja posmehujejo podpisanim sporazumom in pogodbam, postaja vedno bolj jasno, da je naše zdravje v veliki meri odvisno od njihovih interesov in strateških odločitev. Nujno potrebno je spremeniti pravila o patentih za proizvodnjo cepiv, saj smo prepuščeni na milost in nemilost t.i. “Big Pharma”, ki odločajo o naši prihodnosti. Poleg tega je grozljivo dejstvo, da se je lani premoženje 10 najbogatejših oseb na svetu povečalo za skupno 540 milijard dolarjev, ta finančna sredstva pa bi zadostovala za dostop celotnega svetovnega prebivalstva do cepiva proti covidu-19. Povečal se je torej delež vsega premoženja na Zemlji, ki je v lasti “pandemičnih dobičkarjev”, teh pa nihče ne zna ustaviti. Nesprejemljivo je, da še danes marsikdo ne verjame, da koronavirus obstaja in je smrtno nevaren, povsem upravičeno pa je, da se “navadni” zemljani sprašujemo, zakaj in kako je do pandemije prišlo. Marsičesa si ne zmamo razložiti, vsi pa vemo, da je od vedno le denar sveta vladar.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme