Ozrite se Nanj in boste žareli
Trst / Pastoralno pismo škofa Trevisija
V prostorih tržaške škofije v ulici Cavana v Trstu je v petek, 22. septembra, tržaški škof msgr. Henrik Trevisi predstavil pastoralno pismo, ki ga je naslovil Ozrite se Nanj in boste žareli. To je tudi njegovo prvo pastoralno pismo za tržaško skupnost. Delo, življenje in obrazi se na škofiji v zadnjih mesecih nekoliko spreminjajo, je ob začetku tiskovne konference povedal Trevisi, kar je sicer popolnoma normalno ob prihodu novega škofa. Počasi skušajo ustvariti ekipo, ki naj bi na čim boljši način vodila versko življenje v Trstu.
Prvo pastoralno pismo tržaškega škofa je posvečeno poslušanju in ponovnemu odkrivanju evharistije. Škof je prisotnim predstavil svoje pastoralne smernice in opredelil glavna področja, za katera se bo zavzela škofija, s posebnim poudarkom na krhkih družinah, mladostnikih, ostarelih, zapornikih, beguncih in prostovoljnem delu.
Škof pravi, da so že začeli razmišljati o tem, kako bi znotraj Cerkve znali na najboljši način prisluhniti trpljenju toliko ranjenih parov, toliko ljudi, ki živijo v bolečih in razdrobljenih zakonskih zvezah. Napoveduje, da bodo to naredili brez besedičenja in bližnjic, skušali bodo oblikovati Cerkev, ki ne zapušča, ampak zna ostati blizu tistim, ki ostanejo zvesti tudi po ločitvi, pa tudi tistim, ki začnejo novo zvezo. Mlad škof ne more mimo sveta mladih; na tem področju se je msgr. Trevisi osredotočil predvsem na družbo, ki mlade dobesedno izkorišča za ustvarjanje dobička in zapeljuje z minljivostjo in zavistjo: le če si lastnik nekega predmeta, le če imaš toliko ogledov in všečkov na družbenih omrežjih, le če ti drugi zavidajo, samo takrat obstajaš in si nekaj vreden, je poudaril škof, ki s skrbjo gleda tudi na izobraževanje današnje mladine. Prav tako ni pozabil na starejše občane in pozval ljudi, naj se vrnejo k starejšim na obisk. Upočasniti moramo svoj življenjski slog v tem mrzličnem vsakdanu, je dejal, in obiskati starejše, peljati otroke k nonotom in nonam. Pospremimo starejše, da obiščejo sorodnike ali sosede, ki so se vrnili iz bolnišnice, ali tiste sorodnike, ki jih že več časa niso videli, je še pozval škof.
V nadaljevanju se je Trevisi dotaknil tudi kočljive teme zapornikov in balkanske poti oz. beguncev. Ob prihodu v Trst je med prvimi obiskal prav zapor v ulici Coroneo. Škofija namreč posveča posebno pozornost zapornikom in ustanavlja skupino prostovoljcev, ki bodo skupaj z njimi delali in razmišljali o nekaterih dejavnostih. Če koga zanima biti v tej ekipi prostovoljcev, se lahko oglasi pri Karitas.
V Trstu pa se močno čuti begunsko vprašanje, saj se prav v mestu v zalivu sklene balkanska pot. To je vprašanje, za katero bi si morala prizadevati in ga reševati širša skupnost ne le na državni, ampak tudi na evropski ravni. Škofija je prek Karitas pozorna na to problematiko, kar škof omenja tudi v poglavju pastoralnega pisma, toda težko bo naredila več od tega, kar že dela, je povedal Trevisi, ki je zanikal možnost povečanja struktur za sprejemni sistem, saj že tako zahteva stalno in dodatno znanje, tudi vodstveno oz. menedžersko, “ki postaja nesorazmerno in nepojmljivo za sestavo in efektivno moč naše škofije”. Trevisi je obljubil, da bo škofija ostala pozorna in tankočutna do begunskega vprašanja s tisto raznoliko skupino izvajalcev in prostovoljcev, ki je značilna za tržaški prostor.
