Otroci so prihodnost, dedki spomin
Ženske in moški za življenje po sledovih sv. Terezije iz Kalkute. To je naslov letošnjega sporočila, ki so ga objavili italijanski škofje ob 39. dnevu za življenje, ki se proslavlja 5. februarja 2017. “V šoli papeža Frančiška se učimo sanjati”, pišejo. Sveti oče namreč med avdiencami pogosto omenja sanje otrok, mladih, bolnih, ostarelih, družin in krščanskih skupnosti, sanje žensk in moških pred pomembnimi življenjskimi odločitvami. “Sanjati z Bogom, z Njim si upati in tudi narediti”! Ko papež komentira Božjo besedo pri jutranji maši ali ko govori na apostolskih potovanjih, opogumlja, da bi sanjali. Posebno rad se zateka k sv. Jožefu, ki je večkrat sanjal. Ko se obrača na družine, spominja, da se Božje sanje “še naprej uresničujejo v sanjah mnogih parov, ki s svojim življenjem pogumno ustvarjajo družino; ki pogumno sanjajo z Njim, pogumno gradijo z Njim, pogumno igrajo z Njim v tej zgodbi, gradijo svet, v katerem bi se nihče ne čutil samega, odvečnega ali brez svojega mesta”.
Za papeža Frančiška se Božje sanje uresničujejo v zgodovini s skrbjo za otroke in dedke. Otroci “so prihodnost, so moč, tisti, ki vodijo naprej; so tisti, v katere upamo”. Dedki pa “so spomin družin. So tisti, ki so nam posredovali vero. Skrbeti za nonote in za otroke je dokaz najbolj obetavne ljubezni v družini, saj obljublja prihodnost. Ljudstvo, ki ne zna skrbeti za otroke in dedke, je ljudstvo brez prihodnosti, saj nima ne moči ne spomina, da bi šlo naprej”.
Taka skrb zahteva “napor v odvračanju siren neodgovornega gospodarstva, ki rojeva vojne in smrt”, še pišejo škofje v poslanici. Vzgajati k življenju pomeni “stopiti v državljansko revolucijo, ki zdravi od kulture odmetavanja, od logike padca rodnosti, od demografskega upada, in omogočati varstvo vsake človeške osebe od nastanka življenja vse do njegovega naravnega konca”. To je z močjo poudarila sv. Terezija iz Kalkute v svojem slovitem govoru ob prejetju Nobelove nagrade leta 1979: “Potrudimo se, da bo vsak otrok zaželen”; njene besede so prava hvalnica življenju: “Življenje je lepota, občuduj ga. Življenje je priložnost, izkoristi ga. Življenje je blagor, okušaj ga. Življenje so sanje, uresniči ga … Življenje je življenje, brani ga”!
Svetnica zadnjih iz Kalkute nas uči sprejemati krik Jezusa na križu: v njegovem ‘žejen sem’ lahko zaznamo glas trpečih, skriti klic malih nedolžnih, ki ne bodo nikdar videli luči tega sveta, klic revnih in potrebnih miru. Jezus je vir “reke življenja”, iz katerega črpajo ženske in moški za življenje v zakonu, v duhovništvu in redovništvu. “Kako lepo je z novimi rodovi sanjati Cerkev in državo, ki sta sposobni ceniti in podpirati zgledne in zelo človeške ljubezenske zgodbe, odprte življenju, ki ga sprejemajo kot svet Božji dar, tudi ko se ob zatonu srečuje s strašnimi bolečinami”. Tak življenjski stil ima marijanski nadih, govori o sodelovanju s plodovitim Božjim delom; “in vsakdo je za drugega trajen izziv Duha”. / DD
Preberi tudi
Kristjani in družba
