Ognjene Eve, sodobni liki Ejti Štih

Piše: Kat

Galerija Ars / Odprtje likovne razstave

Akademska slikarka Marija Štih de Fernández de Córdoba, Ejti Štih, ima dve domovini. Rodila se je v Kranju likovni umetnici Meliti Vovk ter književniku in gledališkem kritiku Bojanu Štihu, slikarstvo je študirala na ljubljanski likovni akademiji, specialistični študij je opravila pod mentorstvom Krsta Hegedušića v Zagrebu, že od leta 1982 pa živi in ustvarja pretežno v južnoameriški državi Boliviji.

Po poroki z arhitektom Luchom Fernándezom de Córdobo je v opuščeni policijski postaji v mestu Santa Cruz de la Sierra ustvarila likovno galerijo. Verjame, da je pomembna vloga umetnika, ki opozarja na družbene nepravilnosti in socialne stiske: tematika njenega likovnega ustvarjanja je predvsem socialno usmerjena in opisuje življenje navadnih ljudi, politikov, problematiko revščine, globalizacije in drugih aktualnih tem. Ejti Štih snuje vezi med svojima domovinama, ustvarja odmevne mednarodne projekte. Niz večjih slik z naslovom Ženske je pripravila tudi za razstavo v goriški likovni galeriji Ars na Travniku. Razstava bo odprta do konca junija, ogled je možen ob urnikih Katoliške knjigarne, odprtje pa je bilo v torek, 31. maja, ko se je z umetnico o njeni nevsakdanji življenjski poti in njenem delu pogovarjal Jurij Paljk.

Ejti Štih se ukvarja tudi z ilustracijami za knjige, revije, časopise, z gledališko kostumografijo in scenografijo ter s kiparskimi inštalacijami, izhaja iz klasične šole, a ji ni tuja groteska. “Gospa si upa uporabljati barve. To je slikarstvo, ki sloni na akademskem znanju: kompozicija vsake njene slike je strogo zasnovana, nič ne beži iz njenih slik,” je dejal Paljk. Rdeče barve na platnih velikih dimenzij govorijo o življenju, njene ženske so ognjene, sodobne Eve. Po Paljkovih besedah je umetničino delo lahko tudi “novinarsko”, saj je socialno angažirano, pripoveduje o sodobnih družbenih tematikah; barvno paleto pa je gotovo oplemenitila njena izkušnja v Boliviji. Umetnica, ki po blejsko govori “po fantovsko”, je razložila, kako se je preselila najprej v ZDA, potem pa še v milijonsko mesto Santa Cruz v nižinskih predelih andske države. “Po letu in pol, ko sem se vrnil domov, mi je postalo jasno, da se svet ne vrti okrog mene, da me v slovenskih gledališčih nihče ne čaka,” je priznala umetnica, ki se je zato odločila za življenje v drugačnem svetu, “v svetu džungle in krokodilov”. Bolivijski umetniki so jo sprejeli za svojo, kmalu se je počutila doma.

Jurij Paljk je poudaril, da je gospa Ejti umetnica, je pa tudi obrtnik, izdeluje čudovite predmete, kosirje in skodelice, iz vsakdanjih predmetov ustvarja umetnine. Umetnica je dejala, da se je maloštevilnim umetnikom zgodilo, da so ustvarili “velika, zgodovinska dela”, večina se mora za preživetje ukvarjati tudi z drugim – “meni ne bo nikoli krona padla z glave, če delam. Tako so me doma naučili”. Manjši predmeti, ki jih gospa ustvarja, so umetnine, dostopne vsakomur. Po njenih besedah si vsakdo lahko kupi skodelico, iz katere zjutraj pije kavo, “moja umetnost je tako človeku blizu in to je zame ena največjih časti”. Umetnost je komunikacija, to je njeno bistvo; galerija, ki jo je ustvarila, pa je postala kraj srečevanja, kjer najdejo mesto različne razstave. Razstavni prostor živi s pomočjo donacij in prostovoljnih prispevkov številnih prijateljev, ljudje vanj radi zahajajo, na mesec ga obišče celo 17.000 obiskovalcev. Galerija je neprofitna ustanova, Ejti Štih ne prejema plače, živi pa od svoje umetnosti, sodeluje pri likovni opremi stavb in tudi cerkva daleč od Santa Cruza. Umetnica je med drugim spregovorila o velikem križevem potu, s katerim je obogatila katedralo v mestecu Riberalta na severu Bolivije, in manjšo cerkvico, ki stoji na polju pri Bovcu, kjer je naslikala pastirja z ovčkami.

Jurij Paljk v delih Ejti Štih zaznava tudi odmev Francisa Bacona, poudaril pa je njen osebni odnos do svetega, do svetosti življenja, ki prežema njeno ustvarjalnost. Biblijske teme so ji blizu, interpretira jih po svoje, njene ženske so namreč borke – iz Evinega rebra je Adam nastal. “Izhajam iz evropske zgodovine slikarstva, to imam globoko v sebi. Zdi se mi, da imam pošten odnos do tega in se o tem pošteno sprašujem,” je razložila umetnica, ki pa “podobc” noče ustvarjati. Umetnost nas mora nagovarjati z lepoto, likovna umetnost Ejti Štih pa je odsev njene lepe duše.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme