Od nekdaj na strani beneških ljudi!

Špeter / Slovesnost ob 70-letnici tednika Novi Matajur

“Informativno, kulturno, povezovalno, to je naše poslanstvo”, je v petek, 15. oktobra 2021, dejal na lepi, skromni, a izjemno doživeti proslavi v muzeju SMO v Špetru odgovorni urednik tednika Novi Matajur, ki je spregovoril po pozdravu predsednika Zadruge Novi Matajur Rudija Pavšiča. Pavšič je povedal, da so zaradi pandemije za leto dni prenesli slovesnost in se letos vseeno odločili, da jo priredijo. Polna dvorana nas je bila, gotovo bi še kdo prišel, a so prireditelji povabili manj ljudi zaradi spoštovanja ukrepov v boju z virusom covidom-19. Za uvod v prireditev sta občuteno zaigrala mlada Fanika Coren na čelu in Matteo Parillaud na diatonični harmoniki. Miha Obit se je v svojem nagovoru zaustavil predvsem pri poslanstvu Novega Matajurja, ki je od nekdaj na strani beneških ljudi, in seveda ni mogel mimo rakaste rane Beneške Slovenije: odseljevanja mladih in pomanjkanja delovnih mest, ki bi mlade ljudi obdržala v Nadiških dolinah in vsej Benečiji. Po pozdravu špetrskega župana Mariana Zufferlija je spregovoril deželni svetnik Elia Miani; oba sta poudarila vlogo Novega Matajurja, ki skupaj z Domom skrbi za slovensko govoreče ljudi v Beneški Sloveniji. V imenu ministrice za Slovence po svetu in v zamejstvu RS Helene Jaklitsch, ki je bila na obisku pri Slovencih v Južni Ameriki, je spregovoril državni sekretar Urada za Slovence Republike Slovenije Dejan Valantinčič, ki je Novemu Matajurju izročil v imenu Urada posebno priznanje za vztrajnost in veliko delo, saj je “Novi Matajur pomemben pričevalec o prisotnosti Slovencev na Videmskem in skrbi za to, da je pisana slovenska beseda v svoji narečni ter knjižni obliki prisotna v javnosti.” Kot eden največjih poznavalcev slovenskih izseljencev v svetu pa je Valentinčič še povedal, kako se je srečeval po svetu z beneškimi izseljenci, ki so brali in hranili Novi Matajur doma, ker je bil in je vez z Beneško Slovenijo. Prisotne sta nagovorili tudi predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in vidno ganjena senatorka Tatjana Rojc, ki je navedla Trubarjeve besede “Stati inu obstati” in jih dala ob bok delu vseh, ki soustvarjajo Novi Matajur, kot je tudi poudarila pomen zaščitnega zakona, ki je dal dostojanstvo slovenskim ljudem v Beneški Sloveniji, ter sama obljubila vso pomoč, ki jo Benečani danes potrebujejo, predvsem pa si je zaželela, da bi jih “očak Matajur” tudi v prihodnje varoval hudih časov, da bi vztrajali še naprej.

Ganljiv videoposnetek Adele Rucchin, vdove Izidorja Predana – Doriča (1932–1996), ki je spregovorila o izjemnem Benečanu, svojem možu, njegovi zavezi malemu, na rob potisnjenemu in ubogemu beneškemu človeku in slovenstvu, je bil uvod v drugi del proslave, ko so počastili prav spomin na Predana. O njem je ganljivo spregovorila Jole Namor, ki je opozorila predvsem na njegovo zapoved, da je “treba delati s srcem”. Kako hudi časi so bili, je prišlo najlepše do izraza iz besed gospe Adele, ko je pripovedovala, kako je Izidor Predan pomagal beneškim izseljencem, ki so se vrnili iz rudnikov domov in so jim v Rimu zaustavili izplačevanje trdo prigaranih pokojnin. Težki časi so bili v Beneški Sloveniji, težki, zelo. Ganljiv je bil njen spomin na to, kako so preganjali njenega moža, tudi zaprli, a ni odnehal, saj je prijateljeval in skupaj delal z beneškimi duhovniki in je takrat, ko so ga zafrkavali, češ naj on moli naprej rožni venec, ker je bil vpisan v Komunistično stranko, mirno molil naprej, a ne enega, ampak tri rožne vence! Jole Namor je dejala, da je bilo v času Predana biti Slovenec junaško dejanje, danes tega ni več, ker “biti Slovenec pri nas danes ne zahteva več junaštva, ni razlog za ponižanje in zapostavljanje, pač pa svobodna in zavestna izbira. Danes smo močnejši, imamo dvojezično šolo, ki se je je Dorič tako veselil. Predvsem pa imamo zakone, ki nas branijo in nam omogočajo nadaljnji razvoj, kar žal sam ni dočakal. Za vse to mu moramo biti hvaležni, zato pa smo dolžni nadaljevati njegovo delo s ponosom, povezani med seboj mimo političnih in drugih razlik, a tudi s srcem: z velikim srcem.”  Ob koncu proslave, ki se je je udeležil tudi konzul RS v Trstu Peter Golob, so podelili priznanja vdovi prvega urednika časopisa Vojmirja Tedoldija, Olgici, nekdanji urednici Jole Namor in Predanovi vdovi Adele Rucchin. Slovesnost je spremljala razstava, ki jo je uredila oblikovalka Elena Guglielmotti, ona je tudi avtorica nove grafične podobe tednika Novi Matajur. Jole Namor pa je pripravila za tisk dvojezično brošuro. Po lepi slovesnosti je bil še čas za druženje in  ogled razstave, vse ob spoštovanju ukrepov, ki vladajo v času pandemije.

Kar nismo se hoteli posloviti, tako prisrčno je bilo!