Dežela FJk

Oče in sin za vedno združena v glasbi

Oče in sin za vedno združena v glasbi

KOSTANJEVICA / Glasba z vrtov sv. Frančiška: Orgelske skladbe Paula Siflerja

Otvoritveni koncert devetnajste sezone priljubljenega cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška, ki ga na Kapeli prirejata Kulturni dom Nova Gorica in Frančiškanski samostan Kostanjevica, je bil posvečen očetu in sinu, ki se nista nikdar srečala, saj sta živela in ustvarjala v različnih koncih, združila pa ju je ljubezen do glasbe, ki sta ji posvetila vse življenje. Na orgle, ki jih je v cerkvi Gospodovega oznanjenja pred 85 leti izdelal znameniti primorski izdelovalec orgel, organist in pevovodja Ivan Kacin (1884-1953), so 7. maja zadonele skladbe njegovega sina – pianista, organista, zborovodje in skladatelja Paula Johna Siflerja (1911-2001), ki je preživel skoraj vse življenje v ZDA.
Po pozdravu direktorice Kulturnega doma Pavle Jarc je gvardijan p. David Šrumpf izrazil zadovoljstvo nad sedmimi koncerti cikla, “ki poskrbi, da poslanstvo Kostanjevice ni samo zgodovina, ampak tudi sedanjost”. Pozdravil je gospo Dorico Makuc, Kacinovo hčer, ki je dala prvo pobudo za koncert; povedal je tudi, da Siflerjeva glasba na Kapeli ni nekaj novega, saj je 19. avgusta 1982 na kostanjeviške orgle igral sam Sifler. Njegovo zanimivo življenjsko zgodbo je predstavila zgodovinarka Aleksandra Pavšič Milost iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, avtorica razstave, ki je še vedno na ogled. O vsestranskem glasbeniku, ki je imel dve domovini, je povedala, da se je rodil v Polhovem Gradcu kot sad ljubezni med mlado pevko Terezijo Gerjol in organistom Ivanom Kacinom, ki pa je ta kraj zapustil še pred sinovim rojstvom. Mlada mati je v težki situaciji sklenila, da si poišče boljše življenje v Ameriki. Pavel se ji je pridružil komaj leta 1920. Glasbene muze so ga kmalu povlekle v svoje kraljestvo. Z različnimi priložnostnimi deli si je sam plačeval glasbeno izobraževanje, ki se je končalo leta 1939 z diplomo iz klavirja in kompozicije v Chicagu. Po naključju se je srečal z orglami, ki so ga tako prevzele, da so zaznamovale vse njegovo življenje. Delal je kot zborovodja in organist. Po drugi svetovni vojni se je preselil v New York; tam je odkril novo veliko strast: komponiranje. Po 19 letih se je zaradi zdravstvenih razlogov preselil v toplejše kraje, v Hollywood. Tam je nadaljeval glasbeno pot in s prijateljem ustanovil celo svojo založbo. Slovenije nikdar ni pozabil. Otroška polhograjska leta so mu ostala v najlepšem spominu in so postavila trdne temelje za njegovo pripadnost slovenstvu, ki mu je ostal vselej zvest. Domovino je prvič obiskal šele leta 1960; v 70. in 80. letih se je večkrat vrnil. Leta 1981 je poizvedoval po svojih koreninah in na grobu starih staršev izvedel za polsestro Dorico Makuc. Spoznala sta se in v naslednjih letih “skupaj odkrivala očetov rod ter hodila po njegovih stopinjah”, je dejala Aleksandra Pavšič Milost. Sifler je večkrat nastopil v Sloveniji, l. 1984 na največjih slovenskih orglah v Cankarjevem domu. V posebno veselje mu je bilo igrati na Goriškem, tam, kjer imajo očetove orgle. Njegov glasbeni opus zajema preko 200 orgelskih, zborovskih in simfoničnih skladb, nekaj maš in oratorijev. V mnogih skladbah je zaznati slovenske napeve. To so poslušalci z lahkoto zaznali tudi med koncertom, ki ga je izvedel zborovodja in odlični organist Gregor Klančič. Na sporedu so bile: Simfonija 'O sing unto the Lord', The Lord of all (Adom Olom), Partita za orgle 'In the Christ there is no East or West', Meditacija na pesem 'Amazing grace', Easter Jubilation, Autumnal song, The despair and agony of Dachau (Obup in smrtni boj v Dachauu) , ki velja za skladateljevo najpomembnejše in najbolj znano delo, in čudovita Prva slovenska rapsodija; spored je sklenila Improvizacija na pesem 'Joyful song' (Zdravljica) .

DD

21.05.2013

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!