Grmada v pristanu v središču letošnjega kulturnega praznika Slovencev v Italiji
Osrednja slovesnost v Trstu bo z novo izvirno glasbeno stvaritvijo obudila zgodovinski spomin in poudarila ustvarjalno moč slovenske narodne skupnosti v Italiji
V nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri, bo ob slovenskem kulturnem prazniku v Kulturnem domu v Trstu na sporedu osrednja slovesnost Slovencev v Italiji. Dogodek so na srečanju s časnikarji predstavili v torek, 3. februarja, v Trgovskem domu v Gorici. Po uvodnem pozdravu Manuela Fighelija, ravnatelja Glasbene matice, ustanove, ki organizira letošnjo proslavo, so spregovorili predsednica SKGZ Nives Košuta, predsednik SSO Walter Bandelj in umetniški vodja dogodka, glasbenik Patrick Quaggiato.
“Zamisel za kulturni del programa je nastala že leta 2020, ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu. Pandemija je žal onemogočila, da bi tedaj projekt uresičili, zato smo se odločili, da bomo kantato z naslovom Grmada v pristanu postavili na oder letos,” je dejal Figheli, ki se je predsednikoma krovnih organizacij zahvalil za izraženo zaupanje. Nives Košuta je poudarila, da je osrednji kulturni praznik Slovencev v Italiji vsako leto veliko praznovanje, letos pa bo še posebno praznično, saj bo to priložnost za krstno uprizoritev kantate, ki je nastala po istoimenski noveli Borisa Pahorja. “Šlo bo za globoko kulturno sporočilo, ki bo pustilo svoj znak”. Predsednica SKGZ je še spomnila, da bo dogodek potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Italije Sergia Mattarelle in predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, kar dodatno potrjuje njegov simbolni, kulturni in družbeni pomen tako za slovensko narodno skupnost v Italiji kot za širši čezmejni prostor.
Nives Košuta in Walter Bandelj sta se v svojih nagovorih spomnila na pesnika Miroslava Košuto, ki je v večnost odšel v ponedeljek, 2. februarja. Poklonila sta se njegovemu spominu in delu, saj “je bil za Slovence, ki živimo v Italiji, pomembna osebnost, bogastvo, ki nam ga je zapustil, pa bomo čuvali in posredovali naprej mlajšim generacijam.” Predsednik SSO je poudaril vlogo, ki jo za slovensko skupnost v Italiji imajo vsi, ki delujejo na kulturnem področju, “to so ljudje, ki si s svojim vsakdanjim delom prizadevajo za dobrobit celotne skupnosti”. Bandelj je prepričan, da bo imela letošnja uprizoritev, glede na to, da je kantata nastala med pandemijo, še dodatno simbolno težo in da bo predstavljala dejanje kulturnega spomina, ki lahko nagovarja tudi večinski narod.
Organizatorji niso hoteli razkriti imen letošnjih nagrajencev na osrednji slovesnosti Slovencev v Italiji, znano pa je, da so slavnostni govor zaupali Ilarii Bergnach, za povezovanje dogajanja na odru pa bo poskrbel Danijel Malalan. “Za vse nas je to najpomembnejši dogodek v letu, zato smo v njegovo organizacijo želeli vključiti čim več ustanov, da širšemu občinstvu pokažemo našo enotnost in na čim lepši način ovrednotimo praznik kulture,” je še dodal Manuel Figheli.
Pri izvedbi bodo sodelovali simfonični orkester Glasbene matice (dir. Patrick Quaggiato), združeni zbori Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin), Mešani pevski zbor Lipa (dir. Tamara Ražem Locatelli), Mešani pevski zbor Rdeča zvezda (dir. Rado Milič), Otroški pevski zbor Fran Venturini (dir. Suzana Žerjal) ter solist Tomaž Grassi. Na odru bo več kot sto ljudi, zbore in orkester pa bo vodil Patrick Quaggiato, ki je poskrbel za uglasbitev Pahorjeve novele oz. priredbo besedila v verze, ki jo je za to priložnost pripravila Nina Pahor.
Gre za novo, izvirno glasbeno delo, ki skozi umetniški izraz odpira temeljna vprašanja zgodovinskega spomina, identitete in človeškega dostojanstva. Quaggiato je prvo noto kantate napisal 24. februarja 2020, par dni pred novico o širjenju obolenj s koronavirusom. Dejal je, da je med pandemijo imel dovolj časa in je pisanje glasbe zaključil že maja istega leta. Skladatelj je priznal, da je na kantato z naslovom Grmada v pristanu zelo navezan – “v njej je moja duša”. Razložil je, da je slog, ki ga je uporabljal, “precej filmski”, in verjame, da ga bo vsak poslušalec lepo sprejel, v kantati pa bo tudi presenečenje, gledališki vložek. Quaggiato je še poudaril, da gre za simfonično delo za štiridesetčlanski simfonični orkester, ki traja dobre pol ure in je brez premorov, napisano pa je z množičnimi kontrasti, “imamo hitro in počasno glasbo, nežne in bolj napete trenutke”.
Z umetniško govorico kantate se letošnja osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Slovencev v Italiji klanja enemu najtemnejših poglavij naše zgodovine. Dogodek znova razkriva kulturo kot živ prostor srečevanja, dialoga in ohranjanja kolektivnega spomina ter hkrati priča o ustvarjalni energiji in duhovni trdnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji.
