Obnovljen talni mozaik v oglejskem zvoniku
Gre za delo iz časa cesarja Konstantina oz. oglejskega škofa Teodorja (zač. 4. stol. po Kr.), torej velja – skupno z obsežnim talnim mozaikom v bližnji baziliki – za eno najlepših mozaičnih starokrščanskih poslikav v Srednji Evropi. Kot znano, je sedanja oglejska bazilika nastala po večkratnih obnovitvah, ki so se v glavnem končale v začetku 11. stoletja, pod patriarhom Poponom. Ta je ob baziliki s kamenjem iz rimskega amfiteatra (gre za nabrežinski marmor) dal zgraditi tudi 73 m visoki zvonik. Del mozaikov iz 4. stoletja, ki so krasili tla treh prvotnih oglejskih bazilik iz 4. stoletja, je tako več stoletij ostal skrit pod zvonikom; komaj leta 1962 ga je odkrila arheologinja Luisa Bertacchi. V 80.- 90. letih prejšnjega stoletja so ga “rešili” in prenesli v skladišče Državnega arheološkega muzeja. Po papeževem obisku lani so se začela restavratorska dela, ki so se končala sredi maja; poseg specialističnih ekip iz Ravenne in sploh celoten podvig je omogočila goriška nadškofija v sodelovanju z zasebnimi fundacijami in bančnimi ustanovami; poskrbeli so tudi za primerno zaščito in razsvetljavo.
Ljubitelji umetnosti oz. oglejskega duha oz. turisti, ki se želijo po 127 strmih kamnitih stopničkah povzpeti na vrh Poponovega zvonika, od koder ob lepem dnevu seže pogled od morja do Alp, si torej ob vstopu vanj lahko končno spet ogledajo približno 30 kvadratnih metrov mozaika z značilnimi starokrščanskimi simboli, rastlinskimi in živalskimi upodobitvami ter tipičnimi Salomonovimi vozli.