Občine in zavodi za turizem podpirajo razvoj Goriškega camina

Goriški camino vključen v mrežo deželnih pešpoti

V Kulturnem domu v Gorici je v četrtek, 16. julija, potekalo delovno srečanje, namenjeno nadaljnjemu razvoju Goriškega camina. 82 kilometrov dolgo pešpot od Ogleja do Svete Gore je v dveh letih od označitve prehodilo že okrog 3000 pohodnikov. Poleg zaslužnih za nastanek poti so se srečanja udeležili župani ter predstavniki italijanskih in slovenskih občin ob poti, zavodov za turizem in Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS).

Namen srečanja je bil konstruktiven pogovor o tem, kaj še narediti ter kako nadgraditi in obogatiti ponudbo ob poti, da bodo pohodniki še bolj zadovoljni in bodo imeli tudi domačini koristi od nove pešpoti. Dogodek je bil tudi priložnost za objavo pomembne novice: Goriški camino je bil namreč priznan za camino deželnega pomena in kot tak vključen v mrežo deželnih pešpoti Furlanije – Julijske krajine.

“Camini oživijo območja, prek katerih potekajo,” je uvodoma povedal Andrea Bellavite, direktor fundacije So.co.ba, ki upravlja oglejsko baziliko, pa tudi pot, saj se je projekt Walk2spirit, v okviru katerega je bil Goriški camino v sodelovanju s Frančiškanskim samostanom Sveta Gora zasnovan, že zaključil. Izpostavil je predvsem potrebo po dodatnih prenočiščih in ponudbi hrane ter omenil, da bi lahko na ta račun tudi kakšna že zaprta trgovina ali gostilna ponovno odprla vrata.

“V mrežo pešpoti regionalnega pomena so lahko vključeni le camini, ki so dobro označeni, varni, imajo spletno stran z vsemi potrebnimi informacijami, gpx sledi, kontaktno številko za izredne primere in podobno,” je pojasnila Alessia Del Bianco iz zavoda PromoTurismo FVG. Goriški camino se je pridružil sedmim že obstoječim v deželni mreži.

To pomeni več promocije, pa tudi možnost sofinanciranja za vzdrževanje poti in različne aktivnosti za uveljavljanje camina tudi kot turističnega produkta. Goriški camino ima vse, kar imajo veliki camini, a v skoncentrirani obliki in na relativno kratki razdalji, zato je zanimiv tudi kot vstopna točka v svet daljinskih pešpoti, ki so vse bolje obiskane. Njegova prednost je tudi v tem, da je zaradi mile goriške klime prehoden vse leto. Označen je s Salomonovim vozlom, ki je upodobljen na oglejskih mozaikih ter predstavlja stik med nebom in zemljo, v konkretnem primeru pa tudi čezmejno sodelovanje, saj je pešpot rezultat dela slovensko-italijanske ekipe. Pohodnikom je na voljo tiskani vodnik v treh jezikih, tako kot na vseh resnih caminih pa tudi žigi ob poti, romarski potni list in testimonium, ki ga romarji prejmejo ob zaključku poti.

Načrti za prihodnost predvidevajo izboljšanje dostopnosti poti za ranljive skupine, pa tudi njeno uporabo v komercialne namene z organizacijo vodenih pohodov za skupine. Ena od idej je organizacija skupnih pohodov za slovenske in italijanske šolarje, ki bi tako spoznavali čezmejni prostor in drug drugega, hkrati pa bili telesno aktivni ter vsaj za nekaj časa odlepljeni od telefonskih zaslonov.

Dolgoročno je predvidena tudi označitev poti s Svete Gore do Ogleja, prilagoditev poti za kolesarje, optimizacija nekaterih odsekov in obogatitev trase s podaljški do še katerih zanimivosti v bližini.

“V srčiko ste zadeli bistvo Evropske prestolnice kulture. V današnjem času, polnem vojn, gre vaš camino proti toku. Povezuje območje in ljudi. Je model za to, kakšna bi morala biti danes Evropa,” je snovalce poti pohvalila odbornica Občine Gorica Patrizia Artico. Izpostavila je velik ekonomski potencial poti z vidika trajnostnega turizma. Tako kot predstavniki vseh ostalih občin na srečanju je ponudila pomoč pri razvoju poti v prihodnje in pozdravila idejo o predstavitvah Goriškega camina po posameznih občinah ob poti, kar je naslednji korak.

Ti dogodki bodo namenjeni lokalnemu prebivalstvu in gospodarskim subjektom, da bolje spoznajo pot, jo sprejmejo za svojo in se morda vključijo v mrežo s storitvami, ki jih že opravljajo, ali zaženejo kaj novega, saj število obiskovalcev, ki prihajajo kot pohodniki, ni zanemarljivo. Ariana Durnik, direktorica javnega zavoda Miren Kras, je obljubila podporo pri promociji poti po vseh kanalih, kjer so kot zavod za turizem že prisotni. Temu se je pridružila tudi predstavnica Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina Sonja Možina. Podporo pri razvoju Goriškega camina je zagotovil tudi Tomaž Konrad, pomočnik direktorice EZTS, in sicer predvsem z vključevanjem projekta na novo spletno platformo EZTS ter v večje projekte na evropski ravni.

Paolo Hmeljak, direktor oglaševalske agencije Tmedia, ki od vsega začetka skrbi za komunikacijsko podporo projekta Goriški camino, je zbranim predstavil novo mobilno aplikacijo za hiter dostop do informacij o poti. Opozoril je tudi na potrebo po podobnem priznanju oz. izpostavljanju pomena Goriškega camina na slovenski strani. Da bi bilo to koristno in dobrodošlo, potrjujejo tudi aktualni podatki o strukturi pohodnikov. Med Oglejem in Sveto Goro je lani hodilo izrazito več Slovencev. Letos pa je bistveno več italijanskih romarjev.