Ob dnevu državnosti o demokratizaciji Slovenije

Goriški večer, ki je tokrat potekal v Podgori, so sooblikovali Helena Jaklitsch, Mariana Poznič in Marijan Markežič

Ob dnevu državnosti je v Podgori tekla beseda o osamosvojitvi, še posebej pa demokratizaciji Slovenije. Na večeru iz niza Goriški večeri, ki je tokrat potekal na sedežu PD Podgora, so razpravo sooblikovali državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, odvetnica iz Argentine Mariana Poznič in župnik Marijan Markežič v pogovoru s časnikarko Eriko Jazbar. Dvorišče župnijskega doma so napolnili tako zvesti spremljevalci dogodkov iz VSO Severna Primorska kot aktivni člani slovenske skupnosti v Italiji, česar se je veselila tudi moderatorka.

Na večeru ob 35. jubileju osamosvojitve Slovenije je bila pozornost usmerjena bolj v demokratizacijo države, ki se po mnenju številnih ni še povsem uresničila. Helena Jaklitsch je spomnila na besede Andreja Capudra, ministra v prvi slovenski vladi, ki je pred leti povedal, da je bilo treba leta 1991 izbrati med osamosvojitvijo in demokratizacijo, ker se hkrati ni dalo peljati naprej obeh procesov. “Vse strukture, razen nekaj malega v politiki, so ostale iste, kot so bile v prejšnjem sistemu, in to se je poznalo.” To so bile besede državne sekretarke, ki je prisotne opozorila še posebej na monopol javnih medijev v Sloveniji. “Pod prejšnjo vlado so se dogajale stvari, ki se v samostojni in demokratični družbi ne bi smele,” je povedala ter naštela ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, pa tudi željo prejšnje vlade, da bi v protokolarni objekt države postavili kip nekdanjega diktatorja.

Glede trenutnega stanja v državi pa ima dr. Helena Jaklitsch pozitivno mnenje. Z izgubo vpliva javnih medijev se po njenem mnenju odpira pot do tega, da bi Slovenija doživela demokracijo “tako, kot bi morala biti: pluralna, hkrati pa svobodna, kjer je menjava oblasti nekaj popolnoma normalnega,” je povedala. “Upam, da je to začetek zaključka zelo dolge tranzicije,” so bile besede državne sekretarke. Po njenem mnenju bi Slovenija na naslednjih volitvah lahko dobila tudi prvega predsednika republike iz pomladnega kroga.

O OSAMOSVOJITVI IZ ZDOMSTVA

Osamosvojitev Slovenije je veliko prinesla tudi Slovencem v izseljenstvu, kot je na večeru predstavila Mariana Poznič. Država je po osamosvojitvi postala nekaj konkretnega, ne le “domovina dedov in prednikov, neznana, kar so pogrešali”. Po njenem mnenju slovenske skupnosti v Argentini ne bi bilo več, če se Slovenija ne bi osamosvojila. Tretja, četrta generacija argentinskih Slovencev se danes “veliko lažje indentificira z neko demokratično državo v primerjavi z eno izmed držav za železno zaveso, ki je ni mogoče obiskati, kjer ni svobode in ki je tako drugačna našemu zahodnemu svetu,” je podčrtala.

Med večerom je odvetnica spregovorila tudi o vplivih napačnega ali nepopolnega pisanja zgodovine, ki še danes oblikuje dojemanje časa po drugi svetovni vojni in zaradi česar so bili izseljenci označeni za izdajalce. “Sprava brez resnice je prazna,” je povedala Mariana Poznič, obenem pa izpostavila, da zaupa zgodovinarjem danes, ki poznajo celoto in “bodo znali napisati neko novo zgodovino”. “Želim si, da bi desna sredina in slovenska Cerkev bili bolj odločni,” je o še neenotnem pogledu na zgodovino povedal g. Markežič.

CERKEV V ČASU OSAMOSVOJITVE IN DANES

Na okrogli mizi je bila izpostavljena vloga Cerkve v procesu osamostojitve, pa tudi v ohranjanju slovenstva v zdomstvu. Gosti so komentirali tudi trenutno stanje, ko je število vernikov vse manjše. G. Marijan Markežič je prepričan, da so krize ciklične, “vedno pa se je nekdo našel, ki je dvignil moralo in krizo rešil,” je povedal ter dal primer obnove ugleda in duhovnega življenja v času sv. Frančiška. Kot je zanj značilno, je prisotne spodbudil, naj ne obupajo, temveč naj se primejo za roke in gredo naprej. “Po pameti je treba pristopiti h krizi in jo reševati z vztrajnostjo,” so bile njegove besede.

Tudi Helena Jaklitsch je izrazila upanje o prihodnosti Cerkve, saj si kljub temu, da je še danes zelo zaznamovana zaradi dogajanja iz zadnjih 80 let ter je število vernikov vse manjše, številni mladi po njenem mnenju aktivno prizadevajo za širjenje krščanskih vrednot. Mariana Poznič pa je o Argentini povedala, da je tam slovenska skupnost še vedno oaza, kjer je vernikov več v primerjavi z drugimi območji, kljub temu pa se tudi na drugi strani oceana praznijo Cerkve in skupnost, iz katere so v zadnjih desetletjih v Slovenijo prihajali duhovniki, danes potrebuje pri zasedanju duhovniških služb pomoč iz matice.

TRIJE POGLEDI NA ČAS OSAMOSVOJITVE

Na večeru so vsi trije gosti izpostavili željo in namen, da bi Slovenci iz vseh treh Slovenij – matice, zamejstva in zdomstva – lahko delovali skupaj in da Slovenija ne bi pozabljala na Slovence izven meja države. Večer je bil zanimiv tudi zaradi osebnih pričevanj gostov o tem, kako so doživljali dogajanje okoli 25. junija 1991. Mariana Poznič je napeto obdobje spremljala iz Argentine, od koder so se Slovenci aktivno prizadevali za osamosvojitev predvsem tako, da so odločevalce in medije ozaveščali o pomenu pridobitve samostojne države, kar je, kot je povedala, prispevalo k temu, da je bila Argentina med privimi državami, ki je že januarja 1992 priznala samostojnost Republike Slovenije.

Marijan Markežič je bil v rodni Istri in na Goriškem neposredno vpleten v dogajanje: sodeloval je pri blokadah JLA, kasneje pa pri pomoči vojnim ujetnikom. Povedal pa je, da se je zanj junij 1991 zgodil že leta 1965, ko so v Kopru tiskali prvo številko Ognjišča in ko se je skupina ljudi začela srečevati, prirejati kulturne, gledališke in glasbene večere, sam pa je kot mladenič tihotapil takrat prepovedano literaturo po gozdovih. “Udbo imam v spominu od 14. leta naprej,” je povedal Markežič, ki je pred nekaj tedni praznoval zlato mašo.

Leta 1991 se spominja tudi Helena Jaklitsch, čeprav je bila takrat še najstnica. Priznala je, da v tistih letih ni dobro vedela, kaj se dogaja, jasno pa ji je bilo, da je to nekaj pomembnega, še posebej zaradi zaskrbljenosti staršev in drugih odraslih.

PRIHODNJI DOGODKI V PODGORI

Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik PD Podgora Daniel Peteani, ki je povedal, da je dogodek prvi iz niza, ki ga društvo letos posveča obeležitvi 90-letnice zastrupitve Lojzeta Bratuža v Podgori. Višek dogajanja naj bi bil v mesecu decembru z večjo proslavo, posvečeno nasilnemu dogodku, ki je goriškemu zborovodji in skladatelju povzročilo dolgo trpljenje in smrt.

Društvo pa bo 18. julija gostilo maturante sobotne šole v Buenos Airesu, skupino Rast 55, ki se po končanem izobraževanju v slovenskem jeziku v tem času mudi na vsakoletnem enomesečnem obisku Slovenije in širšega slovenskega prostora. Na večeru na Goriškem se bodo kot običajno predstavili s petjem, plesom in recitacijami, tokrat pa tudi s pogovorom z mladimi in voditelji o slovenstvu v Argentini.