O proračunu in polemikah prometne politike
V poletnem obdobju se nam že nekaj let ponuja priložnost, da povabimo pred mikrofon občinskega svetnika in predsednika proračunske komisije Igorja Švaba, da nam spregovori o stanju blagajne tržaške občine. Kot je sam poudaril, se tovrstne proračunske poteze žal zavlečejo globoko v leto, kar povzroča nemalo težav snovalcem občinske politike. Pred to tematiko pa smo svetnika stranske Slovenska skupnost vprašali za pojasnila glede nekega drugega problema, ki v tem vročem julijskem mesecu povzroča kar nekaj polemik. To je prenovljeni prometni načrt za strogo mestno središče.
Prejšnja uprava je deset let zavlačevala prometni načrt, ki ga je izdelal inž. Camus. Držala ga je zaprtega v predalu, ker si odbor župana Dipiazze ni hotel vzeti odgovornosti, da bi mestu predstavil kakršno koli večjo novost. Tega se nikakor ni bala Cosolinijeva ekipa. Izdelala je namreč nov prometni načrt, ki predstavlja posodobitev Dipiazzovega, in obenem tudi nov urbanistični načrt, ki je zamenjal dosedanjega: tudi v tem vidiku se Dipiazzova uprava ni izkazala, saj je njen predlog urbanističnega načrtovanja klavrno propadel zaradi nesoglasja v sami večini. Leta 2013 je občinski svet sprejel nov urbanistnični oziroma prometni načrt, ki so ga začeli uresničevati postopno.
Kaj to pomeni?
Na primer tako, da so zaprli prometu določene ceste, denimo okrog mestne bolnišnice, okrog stare mitnice in drevoreda XX. septembra. Ne pozabimo, da so bili ti posegi izvedeni ob upoštevanju najmanjšega stroška: to politko je bilo potrebno izvajati zaradi t. i. pakta stabilnosti, ki pogojuje celo vrsto urbanističnih posegov. Uprava se je namreč odločila, da raje podpre načrte, ki imajo neki daljši ‘domet’, kot pa – denimo – nekatere druge manjše posege. Načrt dejansko predvideva prometno razbremenitev mestnega središča, kot je to v praksi v ostalih mestih. Tudi pri nas bi tako ustvarili neke vrste “ring” s peš cono z osrčjem v ul. Mazzini in ul. sv. Nikolaja ter z osrednjima prometnicama na ul. Valdirivo in ul. Milano in nabrežjem; korzo Italija naj bi ostal prevozen za avtobuse v obe smeri.
Kako so se na nov režim, ki že poteka, odzvali trgovci v ul. Mazzini?
Pravega soglasja v eni ali drugi smeri ni bilo! Vemo, da vsak načrt ne more zadovoljiti vseh, šlo je za preizkusno dobo. Začasno bo ta ureditev ukinjena, ampak zaradi tehtnega vzroka. Občina je končno prejela dovoljenje, da začne sanacijo predora Montebello. Tunel bo zaprt leto dni, kar bo bremenilo prometne zveze pri Sv. Jakobu in posledično na Trgu Goldoni, od katerega se ul. Mazzini spušča proti nabrežju. Koristenje te prometnice je bilo v sili razmer nujno. Ponavljam: soglasnega nasprotovanja zaprtju ul. Mazzini za promet ni bilo: bila je desna sredina, ki je potezo uprave na vsakem koraku načrtno kritizirala, tudi z nesramnimi napadi na odbornico Marchigiani. Izrabljam priložnost, da ji izrekam vso svojo solidarnost.
Kaj bi nam povedali o proračunu?
Občinski odbor bo v kratkem sprejel dokument za leto 2015 in za triletje 2015-2018. Začel se bo postopek obravnave v občinski komisiji, končal pa se bo z razpravo in glasovanjem konec tega meseca oziroma v prvih dneh avgusta. Žal se pojavlja problem, ki se vrsti že več let: proračuni se sprejemajo sredi leta. Prav bi bilo, da bi tako pomembne odločitve imeli pod streho na začetku leta. Temu vprašanju je treba prišteti še kopico vedno novih normativ in tudi pomanjkljivo komunikacijo glede nakazanih prispevkov s strani višjih upravnih enot. Prisiljeni smo zato upravljati na podlagi t. i. sistema dvanajstink, kar je zlasti za velike občine še kako problematično. Občinska uprava pa je že nakazala nekatere smernice posegov, ki bodo prisotne v proračunskem dokumentu.
Se pravi?
Na primer davčne olajšave za revnejše sloje. Skupen znesek davčnih olajšav znaša približno 3 milijone evrov in je sad dogovora s sindikalnimi organizacijami: ta dogovor predvideva zmanjšanje davčnega občinskega davka na dohodek do 12.500 evrov ter odbitke na rente stanovanj pri plačevanju davka TASI. Naj spomnimo, da si je občina kljub manjšim prilivom vedno prizadevala, da bi se standard socialnih in kulturnih uslug ne znižal. Razveseljiv je tudi podatek, po katerem so v prvem trimesečju zabeležili 11-odstotni porast turistične prisotnosti v mestu.
Koliko bo torej znašal končni proračun?
Proračun je še v delu, saj letos stopajo v veljavo nove norme pri sestavi knjigovodske dokumentacije. Pristojni odbornik in občinski uradi mi vsekakor potrjujejo, da bi se moral proračun vrteti okrog 530 milijonov evrov. To pomeni, da smo na istem znesku kot lani. Podatek je seveda približen.
V zadnjih mesecih se je zadeva okrog starega pristanišča (večji del katerega je državna domena prepustila občini) razpletla. Kakšni scenariji se sedaj odpirajo in ali se na to vprašanje morda navezuje tudi ponovna izvolitev župana Cosolinija na občinskih volitvah prihodnje leto?
Nedvomno bo volilna kampanja težka. Občani so morda nezadovoljni, gospodarska situacija ni najbolj rožnata. Gotovo je eno: lokacija starega pristanišča ostaja ključno vprašanje v razvoju našega mesta ne glede na izid volilnega soočanja. Menim, da je v zvezi s tem vprašanjem potrebno imeti jasno idejo glede namembnosti področja. Povejmo si odkrito: trume investitorjev danes ni. Sedanja uprava mora zato do konca mandata nakazati jasne smernice in povedati, kaj naj se na področju, ki se nahaja med postajo in morjem, razvije. Obmorske dejavnosti bodo ostale, saj državna domena ni vključila v dogovor obmorskega pasu. Vprašati se moramo, ali se lahko ostali predel nasloni na bližnjo železniško infrastrukturo v vidiku špediterske dejavnosti ali naj se ta prostor preuredi v četrt, namenjeno kulturnim oziroma konferenčnim aktivnostim. Skratka, vprašanje je dobilo neki odgovor, ki pa odpira novo poglavje.
IG
