O p. Placidu Corteseju v Ljubljani in Padovi

Prejšnjo sredo, 20. novembra, je bila v dvorani Katoliškega inštituta v Ljubljani vsebinsko zelo bogata okrogla miza ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja in izidu dvojezične knjige Elene Blancato Ruah – Vetje Duha pri Mladiki in Skladu Libero in Zora Polojaz. Povezovala jo je vodja Galerije Družina Manica Ferenc. Najprej je v italijanščini spregovorila avtorica Elena Blancato, njen poseg je prevedla Neža Kravos. Sledili so predsednica Sklada Libero in Zora Polojaz in avtorica predgovora v knjigi dr. Vlasta Polojaz, ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos, cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar in predsednik založbe Ivo Jevnikar, ki je za knjigo prispeval zgodovinski okvir.

Na praznik Kristusa Kralja pa je bil v mogočni baziliki sv. Antona v Padovi vrh pobud ob 80-letnici, veličastno somaševanje v spomin na p. Placida Corteseja. Peto mašo je vodil in med njo pridigal ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar, ki je prisotne pozdravil v imenu vseh slovenskih škofov. Ob njem so bili provincial slovenskih minoritov p. Milan Kos, vikar padovanske škofije in številni patri tamkajšnjega samostana. Škof je orisal Cortesejevo življenje in poudaril zlasti tri misli. P. Cortese je bil zvest duhovnik in redovnik, tak, ki zna po Kristusovem zgledu kot dobri pastir dati življenje za svoje ovce. Bil je mož številnih talentov, podoben sv. Maksimilijanu Kolbeju; v razmerah, ki so terjale pomoč za trpeče, se ni bal ukrepati in biti pravi most med ljudmi in Jezusom. V času najhujše preizkušnje ni izdal sodelavcev in je daroval svoje življenje v skladu s Kristusovim naročilom: “Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!” Njegovo življenje je zato poziv k svetosti nas vseh.

Med verniki, ki so napolnili cerkev, je bil tudi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Franc But. Po maši je bil molitveni postanek še pred spovednico p. Corteseja, ki je spremenjena v njegovo spominsko obeležje in pri kateri so na voljo izvodi čisto nove knjižice o p. Corteseju, ki jo je napisal vicepostulator v postopku za razglasitev mučeniškega minorita za blaženega p. Giorgio Laggioni. Po obredu v baziliki sta jo v bližnji dvorani predstavila škof Šuštar in avtor, ki je bil tudi organizator vseh zadnjih pobud v Padovi. Zelo posrečena je bila misel, da je p. Cortese kot priljubljen spovednik vračal življenje dušam, s svojim človekoljubnim delom pa telesom.

Spomin na p. Corteseja so obujali tudi dan prej, saj so popoldne na “križnem hodniku magnolije” ob baziliki odprli razstavo o fašističnem taborišču v Chiesanuovi pri Padovi in o p. Corteseju, ki je tam začel svojo pot duhovne bližine in dejavne pomoči bližnjemu v stiski. Na koncu ga je stala življenja v gestapovskem zaporu v Trstu. O razstavi so v Dvorani teološkega študija po pozdravnih nagovorih, ki sta jih imela rektor bazilike p. Antonio Ramina in padovanska občinska odbornica Cristina Piva, spregovorili p. Giorgio Laggioni, za njim pa v imenu številnih ustanov in društev, ki so pomagala pri uresničitvi razstave, predstavnik društva Viaggiare i Balcani Leonardo Barattin. Orisal je tudi napore in načrte, da bi eno stavbo nekdanjega taborišča, zdaj opuščene vojašnice, ob načrtovanem rušenju in spremembi namembnosti območja ohranili kot spominski in družabni objekt. Zgodovinar prof. Antonio Spinelli, ki je z ženo Mario Grazio Tornisiello kustos razstave, pa je predstavil doslej opravljeno raziskovalno delo, ki se odraža na panojih in se bo nadaljevalo do objave posebne knjige o taborišču. V njem so bili sami moški, v veliki večini slovenski in hrvaški civilisti iz zasedene Jugoslavije. Naslov razstave Nel mio cuore come una ferita je v italijanščino prevedeni verz iz poezije Iga Grudna, ki toži, kako je mesto sv. Antona zaradi doživetij v Chiesanuovi zadalo rano njegovemu srcu.

Ob koncu srečanja je bila še predstavitev dvojezične knjige o p. Corteseju Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki s pomočjo Sklada Libero in Zora Polojaz. Predstavila sta jo avtorica Elena Blancato in urednik Ivo Jevnikar.

Ob razstavi, ki se bo v naslednjih mesecih selila na druge lokacije, so prireditelji dali natisniti niz šestih razglednic o taborišču Chiesanuova in p. Corteseju. Ob 80-letnici patrove smrti pa so minoriti 17. novembra del velike stavbe svojega Teološkega zavoda Sant‘Antonio Dottere v Ul. San Massimo v Padovi poimenovali Residenza Padre Placido Cortese. V njej nudijo bivanje sorodnikom bolnikov, ki se zdravijo v bližnji bolnišnici.