Novi tokovi migracij še povečujejo razdor med kulturami
Gregor Preac je časnikar in publicist, pisatelj in pesnik iz Maribora, ki je obiskal sto držav in v njih preživel tretjino svojega življenja. Študiral je novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. O svojih potovanjih je napisal vrsto reportaž za Večer, Delo, Dnevnik, Polet ter Radio Slovenija. Na svoji poti uči v dobrodelnih šolah otroke iz revnih četrti ali brez staršev ter zbira zgodbe in modrosti. Izdal je šest zbirk otroških pesmi in ugank, pred izidom so štiri ilustrirane pravljice in pesniška zbirka za odrasle iz Afrike. V Sloveniji ostaja do novembra, ko se odpravlja na filmski festival v Kairo, nato pa v Sudan in Eritrejo ter morda še na jug Afrike.
Na prvem večeru nove sezone Društva slovenskih izobražencev je svetovni popotnik, ki je več let živel v državah, ki so zdaj pod udarom dramatičnih dogodkov, spregovoril o najnovejšem valu migrantov, ki se preko Balkana pomikajo v Srednjo in Severno Evropo z Bližnjega vzhoda, pa tudi iz Afrike, saj pozna njihove navade, kulturo in vero. Prav ta je v zadnjih desetletjih doživela razvoj v smeri skrajnega integralizma, ki je uperjen predvsem proti zahodni civilizaciji.
V Peterlinovi dvorani je kot uvod v val migrantov predstavil islamski svet, ki je daleč najbolj zaprt svet, in njegove temelje. Z njim se je pogovarjal in mu zastavljal vprašanja Marijan Kravos.
Pravoverni se morajo ravnati po šeriatskem pravu, ki zajema vsa področja: od družinskega in kazenskega prava do pravil higiene in družinskih vezi. Imajo izredno visoko rodnost, samo v Iraku živi triintrideset milijonov ljudi, in to predvsem zaradi vere ter plemenske kulture. Znano je, da je Mohamed imel dvanajst žena in kopico otrok, zato se zgledujejo po njem. Že v družini velja patriarhat, torej je oče glavni, žena pa je le polovica njega. Zaradi diktature, ki se odraža tako v družini kot državi, prihaja do novega fundamentalizma. Vojne divjajo predvsem zaradi vere, ki je diktatorska, patriarhalna, kruta, moška in nasilna.
Mladi muslimani sanjajo o neki integraciji, ki pa po mnenju svetovnega popotnika nikakor ni mogoča. V zadnjih tridesetih letih je namreč v Vzhodno Evropo prišlo petindvajset milijonov muslimanov, ki pa se niso integrirali, saj živijo v getih, v socialno šibkih območjih. Posebej so si organizirali šole in druge ustanove, mi pa trosimo milijarde evrov za nadzorovalne službe in nadzor interneta, s čimer se zmanjšujejo svoboščine državljanov. Povsod v islamskem svetu vladajo diktature in prihaja do novega fundamentalizma. V Siriji vlada šiitska manjšina sunitski večini z diktaturo, petintrideset milijonov Kurdov pa je brez države. Vse to prihaja čez noč v Evropo z migracijami, predvsem zaradi sanj o integraciji.
Novi tokovi migracij še povečujejo razdor med kulturami, saj so migranti po večini fantje in moški, funkcionalno nepismeni in neizobraženi. V njihovem svetu so ženske manjvredne, ne hodijo v službo in se na javnih mestih ne smejo pogovarjati z moškimi, doma pa ne smejo nikogar sprejemati, med obiski se morajo skriti. Zato so tako razširjene kavarne oz. čajnice za moške.
Ob koncu srečanja je Gregor Preac spodbudil prisotne, naj ne nasedajo vsemu, kar berejo v medijih, in karkoli slišijo, naj jemljejo z dvomom. Pomembno je namreč, da se sami izpopolnjujemo, beremo in se poglabljamo v znanju.
Šin
