Nova vlada si prisvaja reforme in projekte prejšnje Janševe vlade
V Sloveniji z zanimanjem in hkrati z zaskrbljenostjo pričakujejo program nove vlade, ki ga je premierka, gospa Alenka Bratušek, napovedala za konec aprila ali prve dni meseca maja. Vsi, tako javnost, obrtniki, podjetniki in drugi gospodarstveniki, strokovne in druge organizacije oziroma združenja, okoli 120.000 brezposelnih ljudi, pa seveda domača in mednarodna politika želijo najnujnejše ukrepe vlade, zlasti tiste za usposobitev bank, zagon gospodarstva in za ustanavljanje novih delovnih mest. Predsednica vlade o usmeritvi in programu nove najvišje izvršilne oblasti v Sloveniji ponavlja izjave, ki ne pomenijo nič določenega, stvarnega. Navaja, denimo, da bo vlada usposobila bančni sistem, zagotovila trdnost javnih financ, nadaljevala privatizacijo državne lastnine in uveljavljala zakonitost v okviru pravne države. Prebrali smo tudi trditev nekaterih znanih oseb, da usposobljenost in delovanje Alenke Bratušek lahko primerjamo z osebnostjo in uspehi nedavno umrle nekdanje predsednice angleške vlade, Margaret Thatcher. Nje se je v uvodniku, objavljenem v tedniku Demokracija, spomnil glavni in odgovorni urednik tega glasila, Metod Berlec. Zapisal je, “da je Thatcherjeva podpirala nastanek samostojne Slovenije, v naši državi pa bi z njo lahko primerjali edino predsednika SDS in bivšega premierja Janeza Janšo. On je namreč podobno kot nekdanja predsednica angleške vlade, politik in državnik s hrbtenico, ki resnično želi Slovenijo modernizirati in preobraziti, kot je to za svojo deželo počela železna lady”.
Slovenska premierka naj bi pri napovedovanju svoje gospodarsko-finančne politike, reform in drugih ukrepov navajala in si prilastila ključne projekte prejšnje Janševe vlade in jih začela tržiti kot svoje. Stanislav Kovač, kolumnist časnika Finance, je opozoril, “da se je groteskni obrat Bratuškove, od silovite kritike in kraje projektov gospodarske politike Janševe vlade, ki jih prodaja zdaj kot svoje, nadaljeval tudi v Bruslju. Po poročanju medijev je slovenska premierka v Bruslju predstavnikom t. i. trojke (Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada) in tujim vlagateljem zagotovila, da bo njena vlada nadaljevala izvajanje projektov Janševe vlade. Zelo nenavadno je tudi, da je Alenka Bratušek, ki se je na vsak način trudila zrušiti Janševo vlado, pred odhodom na pogovore s predstavniki EU v Bruselj, poiskala nasvet prav pri nekdanjem premierju. Janez Janša ji je svetoval, naj bo na pogovorih odkrita. Predsednica vlade je telefonski klic Janezu Janši potrdila.
Morda je zgolj slučaj, ali pa tudi ne, da bo objava politike in programa nove vlade, z navedbo reform in drugih ukrepov za premaganje krize v Sloveniji, časovno blizu desetemu kongresu Slovenske demokratske stranke. Ta bo 11. maja v Celju. Stranka se na svoje zborovanje pripravlja oslabljena, zato, ker je z vodenjem prejšnje vlade nosila glavno breme nepriljubljenih ukrepov in kritik zaradi splošnega varčevanja v državi. Podpora volivcev stranki se je v enem letu delovanja vlade zmanjšala za okoli deset odstotkov. Dodati je, da je Janez Janša, predsednik SDS, že od nekdaj deležen odurnega osebnega in družinskega sramotenja. Močna SDS naj bi bila porok za družbene spremembe v Sloveniji, zato bodo na kongresu Janeza Janšo skoraj zagotovo ponovno izvolili za njenega predsednika. Janša SDS vodi že dvajset let. V tem obdobju je iz obrobne politične stranke razvil prvo ali drugo najmočnejšo politično silo v Sloveniji. Stranka ima tudi odlične mednarodne zveze. Na kongresu SDS v Celju bodo sprejeli tudi resolucijo z naslovom Družba svobode in odgovornosti. V osnutku dokumenta je tudi zapisano, “da so v Sloveniji zlasti s t. i. vseljudskimi vstajami oživele zasnove ljudskih demokracij, kakršne so izvajali komunistični režimi po letu 1945”.
In še zapis o dveh dogodkih, ki kličeta k dobremu v slovenski družbi in državi. Odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina Franci Petrič je po slovesnem pokopu nekdanjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana objavil nov komentar o verskih in svetnih razsežnostih dogodka v ljubljanski stolnici. V svojem zapisu je priporočil, “naj škofov grob med nami odslej postane kraj molitve za spravo v našem narodu”. Tudi pomenljiv dogodek za naše versko in narodno življenje pomeni Esej o svetosti Lojzeta Bratuža. Napisal ga je in objavil v posebni brošuri dr. pater Bruno Korošak iz Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici. V predgovoru svojemu delu, ki je izšlo v zbirki O zgodovini Primorske, je zapisal: “Ker sem se v svojem življenju precej ukvarjal s postopki za beatifikacijo in kanonizacijo raznih svetniških kandidatov, sem se tudi v svojem preživljanju zadnjih 17 let v novogoriškem frančiškanskem samostanu pričel zanimati za primorske svetniške kandidate. Mojo pozornost sta vzbudila predvsem Božji služabnik frančiškan Monald Koprski in glasbenik Lojze Bratuž. Ker pristojni redovni in škofijski uradniki zaradi pomanjkanja časa niso utegnili uvesti zanju predpisanih postopkov, sem se odločil, da zanju pripravim vse potrebno gradivo, pristojne ustanove pa mu bodo nadele samo še pravni okvir. Gradivo o Lojzetu Bratužu objavljam v tej brošuri, v upanju, da bo vse to pravno oblikoval goriški škofijski ordinariat in poslal v preučitev Kongregaciji za svetniške postopke, v Vatikan. Teološki pregled Eseja o svetosti Lojzeta Bratuža je opravil dr. p. Viktor Papež iz vrha frančiškanskega reda, delo pa je lektorirala prof. dr. Lojzka Bratuž, hči morebitnega svetniškega kandidata, Lojzeta Bratuža.
Marijan Drobež
