Aktualno

Nov italijanski prevod Prešernovih poezij izpod peresa Mirana Košute

Nov italijanski prevod Prešernovih poezij izpod peresa Mirana Košute

V petek, 14. februarja 2020, ob 17.30 bo Skupina/Gruppo 85 v sodelovanju z Občino Trst, Glasbeno matico in združenjem Lets-Letteratura Trieste priredila v tržaški palači Gopčević večer v poklon slovenskemu kulturnemu prazniku z naslovom Strune, milo se glasite … – Dolci, corde, risuonate….

Na njem bo ob glasbi izvajalcev Vanje in Maxa Zulianija, uvodu Marka Kravosa in besedah Riccarda Cepacha ter Roberta Dedenara Miran Košuta predstavil in kritiško pospremil na pot izbor svojih novih prevodov Prešernovih Poezij v italijanščino, ki ga bo igralsko poustvarila članica Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Nikla Petruška Panizon. Čeprav bo na dogodku ponujenih v pokušino le nekaj odbranih pesmi (Prosto srce; Povodni mož; Zvezdogledom; Žalostna, komu neznana je resnica; Je od vesel’ga časa teklo leto; O Vrba; Memento mori; Al prav se piše kaša; Viharjev jeznih mrzle domačije; Uvod h Krstu pri Savici; Zdravljica), je Košuta Prešernove Poezije v celoti na novo prevedel v italijanščino, z edino izjemo tudi v izvirniku prepesnjene balade Lenora, ki je že dostopna v več italijanskih prevodnih različicah. Prevod Poezij je sad njegovega prek desetletnega prevajalskega truda, knjižno pa bo izšel v letošnjem letu v počastitev 220. obletnice Prešernovega rojstva.

Šlo bo za tretjo italijansko monografsko izdajo Prešernove umetnine po knjižno objavljenih prevodih Franca Husuja (France Prešeren: Poesie, Trst-München, Založništvo tržaškega tiska-Trofenik, 1976) in Giorgia Depangherja (France Prešeren: Poesie-Pesmi, Kranj, Občina Kranj, 1998). Novi prevod Mirana Košute se ne zgleduje po omenjenih izdajah, kakor tudi ne po drugih prejšnjih italijanskih prevajalcih Prešerna, saj skuša karseda zvesto prepesniti v ciljni jezik tako pomen kot zven izvirnika.

Prešeren sodi poleg Kosovela med v italijanščino najčešče prevajane slovenske pesnike. Od leta 1878, ko je Giacomo Chiudina prvi na Apeninskem polotoku objavil v Firencah prevod njegove pesmi Hčere svet v antologiji Canti del popolo slavo (Pesmi slovanskega ljudstva), so italijanski prevodi Prešerna ugledali vse do danes založniško luč v številnih lirskih cvetnikih in ducatu monografskih izdaj po zaslugi prevajalcev, kot so Giacomo Chiudina, Ivan Trinko, Bartolomeo Calvi, Umberto Urbani, Luigi Salvini, Enrico Damiani, Franc Husu, Giorgio Depangher in drugi. V novejšem času je poznavanje Prešerna pri zahodnem sosedu pomembno spodbudil tudi italijanski prevod monografije Borisa Paternuja France Prešeren: poeta sloveno 1800-1849, ki je izšel leta 1999 pri Goriški Mohorjevi družbi, leta 2003 pa v Rimu izdani znanstveni zbornik Prešerniana, ki sta ga kot posebno številko revije Ricerche slavistiche uredila Janja Jerkov in Miran Košuta.

13.02.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!