Nedeljske volitve so prinesle marsikatero presenečenje
Tokratne upravne volitve v Italiji so potrdile splošno kritiko, ki jo državljani že dalj časa kujejo zoper uradno politiko.
Ta ne more več ugoditi potrebam občanov, kar se je na zadnjem upravnem volilnem soočanju izkazalo po eni strani s splošno nizko volilno udeležbo (glas sta oddali približno dve tretjini volilnih upravičencev, ki jih je bilo nekaj več kot 9 milijonov), po drugi pa v izbiri takih opcij, ki vodijo stran od tradicionalne strankarske logike. Zabeležiti gre najprej skorajda splošni poraz Berlusconijeve stranke Ljudstva svobode in Severne lige, ki je prepričljivo zmagala le v Veroni. Tam je dosedanji župan Flavio Tosi izbral svojo pot, daleč od t. i. začaranega kroga ‘Bossijevih’, ki je stranko pred nekaj tedni popeljala skorajda do stečaja. Levi sredini je po sili razmer šlo nekoliko bolje kot ostalim oziroma krčevito je obdržala svoj položaj. Upali bi si celo zapisati, da je najbrž mnogo njenih glasov polnilo ‘volilno blagajno’ Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla, ki je ponekod želo sijajne rezultate (celo od 13 do 15%) in prekosilo samo Ljudstvo svobode.
V Genovi je kandidat leve sredine Marco Doria prejel 48% glasov, na balotaži pa bo meril moči s kandidatom desne sredine Enricom Mussom (15%). Po podatkih, ki jih imamo do tega trenutka na razpolago, v Palermu Leoluca Orlando (47%), ki ga podpirata Italija Vrednot in LES, zmaguje nad Fabriziom Ferrandellijem (DS in ostale levičarske stranke). V Parmi je presenetljiv uspeh doživel Federico Pizzarotti Gibanja 5 zvezd (19%), pred njim pa se je uvrstil levosredinski kandidat Vincenzo Bernazzoli (39%).
Pomembna volilna soočenja so bila tudi na evropskem prizorišču; potekala so v duhu politično institucionalne in finančne krize Evropske unije. Francoski volivci so se z izvolitvijo levičarskega kandidata Françoisa Hollanda idealno postavili proti dvojici Merkel-Sarkozy in njeni strogi finančni politiki, popolna zmeda pa vlada v Grčiji, kjer se je desničarski kandidat Antonis Samaras le nekaj ur potem, ko mu je predsednik države zaupal sestavo nove vlade, odpovedal tej nalogi. Usodno mu je bilo odklonilno stališče možnega vladnega partnerja Demokratične levice, ki ni pristal na udejanjanje varčevalnih zahtev, ki jih EU narekuje Grčiji.
Izreden podvig Vladimirja Kukanje v Nabrežini
“Mislim, da je volivce prepričala naša želja, da bi kaj dobrega storili: naša volilna kampanja je bila nenavadna. Ničesar nismo obljubljali, občanom smo le posredovali naše želje in jih poslušali. Tako ravnanje je bilo povod za zmago”. Te besede je Vladimir Kukanja izrekel le nekaj minut potem, ko je sekcijski tajnik stranke Slovenska skupnost Edvin Forčič poklical osrednji volilni štab levosredinske koalicije na nabrežinskem placu in posredoval težko pričakovano novico: v zadnjem preverjenem volilnem okrožju v Sesljanu, v naselju Sv. Maura, to je trdem orehu italijanskih ezulskih občanov, je županski kandidat desnosredinske koalicije Massimo Romita žel uspeh, sicer pa ne tolikšen, da bi prehitel vodilnega Vladimirja Kukanjo. Le-ta je torej s skupnimi 2.198 glasovi (45,65%) premagal tekmeca iz nasprotnega tabora, ki je prejel 2.055 glasov (42,68%) in postal, kljub nižji volilni udeležbi v primerjavi s prejšnjim volilnim soočenjem, novi devinsko-nabrežinski župan.
Dogodek bi lahko označili celo za zgodovinskega, saj je slovenska narodna skupnost po več kot dveh desetletjih dobila ponovno slovenskega župana, levosredinska koalicija pa ima na celotnem pokrajinskem območju (s pokrajinsko upravo vred) na čelu občinskih uprav svoje župane in županjo.
Deželni svetnik Igor Gabrovec, devinsko-nabrežinski občan in eden izmed osrednjih režiserjev Kukanjeve volilne kampanje, je bil takoj po končnih izidih res zadovoljen: “Rezultate posameznih strank bomo šele naknadno analizirali: osrednji dogodek je le zmaga skupnega kandidata Vladimirja Kukanje, za kar smo vsi navsezadnje delali. Koalicijski rezultat je prepričljiv. Ta podatek je na dlani”! Koalicija je delala le za končno zmago, ki pa je bila do zadnjega tvegana: “Res je, da je desna sredina računala, da bo gladko potrdila svojega moža na čelu občine. Kandidat Romita je v volilno kampanjo investiral velika sredstva. Volivci pa so se odločili, da končno obrnejo stran. Izbira novega, neobremenjenega kandidata, ki ga je podprla široka koalicija na podlagi primarnih volitev, je bila očitno pozitivna”.
In ravno primarne volitve so bile po mnenju novega župana zarodek končne zmage: “SSk tedaj ni pričakovala takega uspeha, bil pa je prvi korak v pravo smer”, je dejal Kukanja, ko je neuradno že nastopil svoj položaj: pred občinsko palačo mu je dosedanji župan Giorgio Ret simbolno predal 'ključe' poslopja in trobojnico, ki pa si je Kukanja ni hotel nadeti, “saj bo potrditev volilnega soočanja razglašena šele jutri (to je v torek, 8. maja, op. ur.) ”. Vladimir Kukanja se je z volilno zmago vrnil na nekdanje službeno mesto, saj je več desetletij služboval v domači občini; delal je v demografskem in knjigovodskem uradu, zadnja leta pa je vodil anagrafski urad. Najbrž je bil Kukanja do upokojitve priljubljen med sodelavci: težko bi si drugače razlagali veselje, s katerim so ga njegovi nekdanji kolegi pričakali pred županstvom: objemi, poljubi, celo solze…
Kmalu zatem se je na trg pred občinsko palačo pripeljal kandidat desnosredinske koalicije Massimo Romita, ki je Kukanji gentlemensko čestital, novinarjem pa izjavil, da je “2.055 vsekakor dober rezultat za desno sredino. Kot pa sem pravkar povedal svojemu tekmecu Vladimirju Kukanji, je sedaj čas, da v obdobju po Retovem županovanju sedemo za mizo in načrtujemo prihodnost naše občine. Naša stran je pripravljena nadaljevati pot, ki smo jo v zadnjih letih začeli. Upam, da bo župan Kukanja imel posluh za vse, saj mora biti župan vseh občanov”. Priložnostne besede in želje, ki pa bodo po vsej verjetnosti težko zagledale luč. Težav v občini je ničkoliko, najprej bo potrebno temeljito proučiti finančno stanje uprave, nato bo čas za začetek udejanjanja prizadevanj in obljub iz volilne kampanje.
Sekcijski tajnik Edvin Forčič, dolgoletni akter stranke lipove vejice v Nabežini in ponovno potrjen v občinski svet, je zmago Vladimirja Kukanje, to je slovenskega kandidata, ocenil za “vrnitev v neko normalnost, ki se je svojčas prekinila”. To zaradi velikih špekulacij v zvezi s Sesljanskim zalivom in zaradi nesposobnosti tedanjega župana Voccija, “ki je v svojo koalicijo vnašal le razprtijo. Samo Slovensko skupnost je potisnil v opozicijo”. Sedanji rezultat pa je Forčič ob zmagi Vladimirja Kukanje zabeležil za dobrega, “saj je SSk po Demokratski stranki druga stranka levosredinske koalicije”. Dober, sicer ne izjemen rezultat, kateremu je navsezadnje botrovala prisotnost občanskih list. “Če so po eni strani te liste pripomogle k zmagi koalicije, so po drugi odvzele strankam nekaj glasov. ” Kljub temu pa je Kukanja prejel nekaj pomembnih glasov celo v naselju Sv. Maura. Novo upravo bo čakalo težavno delo: začeti bo treba tam, do koder Retova uprava ni segla, se pravi “v osrčju naših vasi”.
Zmagovalcu Kukanji čestita tudi pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik, ki se v tiskovnem sporočilu med drugim veseli, da je tudi občina Devin-Nabrežina obrnila končno stran ter izvolila župana, ki je izraz celote domačega prebivalstva. “Zmagala ni oseba, ki je imela na svoji strani celo upravo in močne aparate, temveč oseba, ki je znala prisluhniti potrebam ljudi, tudi mlajšim. Sedaj čaka celo koalicijo velika odgovornost, saj volivci pričakujejo tudi bistvene spremembe in večjo pozornost s strani politike na splošno, ki se bo morala v krizi prenoviti”.
Ob Edvinu Forčiču, ki je prejel 60 preferenc, bo v občinskem svetu v vrstah večine kot predstavnik SSk sedel še Mitja Terčon (33). Štiri svetnike bo imela Demokratska stranka (Marisa Skerk 163 preferenc; Massimo Veronese 87; Roberto Gotter 44 in Michele Moro 42), Zveza levice dva svetnika (Elena Legiša 47 in Tatjana Kobau 43), ostale komponente koalicije pa bodo imele po enega predstavnika (Walter Ulcigrai 67 iz Liste Kukanja in Maurizio Rozza 72 iz vrst Sel). V opoziciji bodo sedeli županski kandidat Massimo Romita 135 in Daniela Pallotta 135 in Andrea Humar 112 iz vrst Ljudstva svobode, Giorgio Ret 94 in Tjaša Švara 66 iz Liste Ret in Silvia Iurman Bencich 55 kot predstavnica Občanskega projekta za Devin-Nabrežino. Glede list pa ostaja Ljudstvo svobode prva stranka v občini (18%), sledijo ji Demokratska stranka (16%), Lista Ret (12%), Občanski projekt za Devin Nabrežino (11%). Slovenska skupnost je na petem mestu (8%).
IG
Romoli spet župan Gorice
SSk izvolila tri občinske svetnike
V Gorici ostaja vse po starem. Izidi občinskih volitev, ki so se končale v ponedeljek popoldne, so jasno potrdili, da bo v naslednjih petih letih goriški župan spet Ettore Romoli (9329 glasov / 51,5%). Kljub neugodnemu političnemu trenutku (v Italiji je desna sredina povsod nazadovala), uveljavitvi novih političnih gibanj ter vse večjemu številu ljudi, ki opuščajo volilno pravico, je Gorica še enkrat zaupala svojo upravo desnosredinski koaliciji (7605 glasov / 50,85%). To je prvi jasen podatek, ki ga lahko razberemo. Nedvomno je bila ključna povezava med desno sredino in Severno ligo. Tudi ta je v Gorici pridobila, kar je prav tako v nasprotju z vsedržavno sliko.
Leva sredina si je po novembrskih primarnih volitvah veliko prizadevala, da bi na goriški občini prišlo do zamenjave. Volivci pa so se v nedeljo in ponedeljek odločili drugače. Giuseppeju Cingolaniju (6629 glasov / 36,6%) je sicer uspelo v tem, da je zedinil vse levosredinske politične sile, to pa ni bilo dovolj, da bi prepričal goriške občane. Podatki so dovolj zgovorni in iskanje razlogov za tak razplet dogodkov bo v naslednjih dneh glavna naloga političnih predstavnikov. V levosredinskem taboru so se pod pričakovanjem odrezale vse stranke. Še najbolj očiten je rezultat Demokratske stranke (17,11%) in pa Foruma, ki v goriškem občinskem svetu ne bo imel svojih predstavnikov (pred petimi leti je prejel 19,99% glasov). Prijetno presenečenje je občanska lista “Gorizia e' tua”, ki je izvolila kar 3 predstavnike (1207 / 8,07%).
V županski boj sta se podala tudi dva druga kandidata. Manuela Botteghi za “M5s” in Fabrizio Manganelli z lastno listo. Prva je dosegla zares izreden rezultat (1779 / 9,82%) in izvolila še dva svetnika, kar je tudi v skladu z vsedržavnim rezultatom. Manganelli pa je močno zaostal (376 / 2,08%).
Kakšen pa je rezultat slovenskih kandidatov? Na raznih, predvsem levičarskih listah, je nastopilo kar precejšnje število slovenskih kandidatov. Zaradi slabih rezultatov pa ni bil izvoljen nobeden. Mogoče je ta podatek vreden resnega razmisleka. Drugačen razplet se je pojavil na listi Demokratske stranke, ki je izvolila pet Slovencev, na skupno sedem izvoljenih. Največ preferenc je prejel David Peterin (219), ki je bil edini kandidat slovenske komponente v Demokratski stranki. Izvoljeni so bili trije kandidati SSk: Marilka Koršič (150), Walter Bandelj (145) in Božidar Tabaj (120). Za SSk je nastopala tudi Alenka Drobež, ki pa ni prejela zadostnega števila preferenc (28). Kot zadnja je bila na listi Demokratske stranke izvoljena še Daria Kogoi, ki je prejela 85 preferenc. Čeprav v drugačni sestavi, bomo tako Slovenci v goriškem občinskem svetu ohranili dosedanje predstavništvo.
Kandidati stranke Slovenska skupnost so dosegli zelo dober rezultat, pa čeprav so nastopali v poraženem taboru. Vsi trije izvoljeni so dosegli izredno visoko število osebnih preferenc. Če seštejemo preference vseh štirih, pridemo do števila 443, ki je res spodbudno. Če bi bilo še nekoliko več časa na razpolago, bi morda lahko računali še na uveljavitev Alenke Drobež, ki se je prvič preizkusila v politični kampanji. Naj kot podatek navedemo, da so trije kandidati SSk leta 2007 prejeli skupno 366 preferenc, leta 2002, ko je zmagal Vittorio Brancati, pa je SSk izvolila štiri svetnike s skupno 581 preferencami.
Za konec je prav poudariti dejstvo, da s splošnim rezultatom ne moremo biti zadovoljni. Desnosredinske uprave so imele vedno negativno nastrojen odnos do pravic Slovencev. Kako bo v prihodnje, bomo videli. Veliko vprašanje pa zadeva levosredinski politični tabor. S takimi rezultati ni prihodnosti, zato bo treba premisliti vse politično nastopanje. In to je naloga, ki jo morajo opraviti predvsem Slovenci v Gorici.
Julijan Čavdek
Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Devin-Nabrežina in Gorica