Kaos v 52 predorih na gori Pasubio
Goriški Klan aktivnih odraslih skavtov (KAOS) je med 18. in 20. septembrom odkrival lepoto in zgodovinsko dediščino nekaterih krajev na območju t.i. Malih Dolomitov, gorske skupine na meji med Venetom in Trentinskim. Bivališče in gostoljubje so našli v župnišču v slikoviti gorski vasi Santa Caterina di Tretto, zaselku občine Schio severno od Vicenze in vzhodno od Gardskega jezera.
Za cilj svojega jesenskega potepanja je skupina desetih članov izbrala goro Pasubio, kraj, kjer se narava prepleta s pretresljivim spominom na bojišče prve svetovne vojne. Glavni izziv je bil namenjen spoznavanju gore in področja, ki je pred dobrimi sto leti terjalo veliko mladih življenj. Ena glavnih znamenitosti tega območja je slovita Pot 52 predorov (Strada delle 52 gallerie). Gre za vojaško oskrbovalno pot – pravo inženirsko mojstrovino –, ki je nastala v zelo kratkem času, med februarjem in decembrom 1917. Italijanska vojska jo je zgradila, da bi zagotovila varno pot za prenos hrane, streliva in ranjencev iz zaledja na vrh Pasubia. Dotedanja cesta skozi dolino (Strada degli Scarubbi) je bila namreč pod stalnim in uničujočim ognjem avstro-ogrskega topništva. Zato so italijanski vojaki s pomočjo več sto delavcev s pnevmatskimi kladivi in razstrelivom izdolbli več kot dva kilometra rovov skozi navpične skalne stene južnega pobočja. Predori so vijugasti, nekateri celo v obliki spirale na več nivojih, ter varno skriti pred očmi sovražnika.
Večji del skavtske skupine se je s parkirišča nad prelazom Xomo (1216 m nad morjem) odpravil proti vrhu skozi 52 predorov: ob siju čelnih svetilk so podoživljali neverjetne sposobnosti nekdanjih graditeljev in bridko usodo mladih vojakov, ujetih v neusmiljeno gorsko bojišče, obenem pa so se v sproščenem vzdušju podpirali med hojo. Pot jih je pripeljala do gorske koče gen. Achille Papa (1928 m). Tam so pričakali tri člane, ki so z istega parkirišča krenili na ferato Gaetano Falcipieri. Ta slikovita grebenska zavarovana pot se najprej vije skozi gozd in nato med rušjem, preči pa pet zaporednih – okrog 2000 m visokih – gorskih vrhov. Poleg lepih razgledov in nekaj strmih skalnih prehodov ponuja tudi pravo bogastvo planik ter družbo gamsov sredi divjine. Za sestop je večja skupina izbrala pot Scarubbi, manjša pa mulatjero in predore. Na poti do župnišča, kamor so se skavti vrnili v veselem razpoloženju in pošteno utrujeni, so si privoščili še kratek postanek na planini s klopco velikanko (t. i. big bench), kjer so ujeli še sončni zahod nad vršaci.
Nedeljski dopoldan je z goriškimi brati skavti preživela tudi Annamaria Saccardo, vodja bratstva Alpe Adria Scout, ki združuje odrasle skavte iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Zadnji dan odprave je prinesel še eno presenečenje. Po jutranji sveti maši v farni cerkvi v S. Caterini, ki so jo skavti sooblikovali s slovensko pesmijo, so imeli nepozabno srečanje z domačim cerkovnikom Robertom. Izkazalo se je, da v skromnem in prijaznem možu biva pravi umetniški duh: z izjemno tenkočutnostjo, bogato domišljijo in spretnimi rokami iz lesa ustvarja umetnine vseh oblik in velikosti. Njegove lesene stvaritve in iskren pogovor o ljubezni do ustvarjanja so bili čudovit zaključek skupnega vikenda.
Goriški klan se je domov vrnil z novim zagonom. Že teden dni kasneje je na srečanju, na katerem je sprejel nekaj novih članov, zasnoval bogat program za novo skavtsko leto, v katero je s kratkim, a pestrim gorniškim podvigom stopil na najlepši način.
