Ne le kamen, ampak simbol Kristusove luči in ljubezni do vere

Blagoslov kalonce v Solkanu na Goriščeku

V nedeljo, 14. 1. 2024, ob 11.30 je potekala krajša slovesnost na Goriščeku v Solkanu. Ob odprtju in blagoslovu na novo postavljene kalonce ali stebra je najprej zapel solkanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje Milene Prinčič. Krajevna skupnost Solkan, ki si prizadeva za ohranjanje kulturne dediščine kraja, je z veseljem sprejela in podprla pobudo dr. Jerneja Vidmarja Bašina, da se v spomin na kamnita stebra iz leta 1826, tako imenovani kalonci, ki sta označevali začetek romarske poti na Sveto Goro, postavi spomenik. Načrt zanj je po podobi starih kalonc izvedel arhitekt Vinko Torkar, izdelalo pa ga je Kamnoseštvo Mužina iz Sela.

Predsednica Krajevne skupnosti Solkan Ksenija Brumat je podala nekaj spodbudnih besed, sledil je pozdrav podžupana MONG Antona Hareja ter novogoriškega župnika in dekana Alojzija Kržišnika. Nato je dr. Jernej Vidmar Bašin povedal nekaj zanimivosti o Goriščeku, kraju, kjer je potekala slovesnost, ki naj bi bil od vedno kot neki začetek in konec Solkana, trg, a ne samo to, bolj stičišče poti in ljudi. Povedal je tudi nekaj zgodovinskih zanimivosti o kaloncah: da sta bili tu v paru, ker ju je leta 1826 na lastne stroške dal postaviti neki Kerpan, lekarnar iz Gorice, da so ljudje ob njih postavljali slavoloke, med prvo svetovno vojno sta bili delno porušeni, nato je tudi čas naredil svoje. Danes smo priča obuditvi ne samo nekega kamna, kolone, ampak znamenja, ki naj bi ponovno povezovalo ljudi, kajti na vrhu stebra je plamen, simbol Kristusove luči in ljubezni do vere, ter napis Pax, mir, ki smo ga dandanes še kako potrebni. Naj nas ta napis na kalonci kot simbol miru opominja, da si bomo z Božjo pomočjo prizadevali zanj na vseh ravneh medčloveških odnosov.

Sledil je nagovor predstojnika frančiškanskega samostana na Sveti Gori patra Bogdana Knavsa, ki je kalonco tudi blagoslovil.

Na zidu zraven kapelice, ki jo je dal zgraditi Jože Srebrnič, je postavljena informativna tabla s kratko zgodbo o kaloncah in fotografijami tedanjega časa. Vreden ogleda je tudi mizarski muzej v bližini, kjer je po slovesnosti potekala družabnost.