Naše poslanstvo je treba opravljati s srcem

Ljubljana / Ob prazniku sv. Frančiška Saleškega

Ob prazniku sv. Frančiška Saleškega so se časnikarji katoliških medijev, po dvoletnem prisilnem premoru zaradi pandemije, spet srečali na ljubljanski nadškofiji na tradicionalnem sprejemu, na katerega je prijazno vabil nadškof in metroplit msgr. Stanislav Zore. V lepi kapelici je bila najprej maša, ki jo je daroval nadškof ob somaševanju prisotnih duhovnikov. Med njimi je bil tudi škof dr. Anton Jamnik, predsednik Koordinacije katoliških medijev pri SŠK, ki je v homiliji poudaril, kako nas zavetnik časnikarjev vabi, da bi bili vsi na poti oznanjevanja žive priče Kristusa, saj smo lahko ključnega pomena. Ob tej priložnosti se je seveda  obrnil predvsem k zaposlenim v medijih. Treba je prisluhniti šepetanju Svetega Duha, ni treba pisati populistično, hrupno in na marketinški način, kot je zdaj v navadi. Sveti Duh prihaja tiho, nežno, da bi nas poučil o temeljni resnici, da je Jezus učlovečeni Bog med nami in da nas vodi pri vsakdanjih dejanjih, da bi znali odkrivati božje darove in se upirati skušnjavam in vsemu slabemu. Sv. Frančišek Saleški nam je pri tem lahko v zgled. Tudi papež Frančišek je ob 400-letnici smrti svetnika poudaril, kako je lahko za zgled in pravi izziv za vse nas in tudi za Cerkev. Ta mora biti namreč sposobna živeti v svetu, v koraku s časom, deliti življenje ljudi, hoditi z njimi, jih poslušati, spremljati ter biti pozorna na konkretne potrebe in duhovna pričakovanja družbe. Prav tako ustvarjalci, ko pišemo in govorimo, je prav, da imamo pred sabo konkretnega človeka, ne pa struktur in sistemov, je povedal škof, ki je v nadaljevanju poudaril, kako je vera drža srca in kako le s srcem prepoznamo Boga in hkrati samega sebe, svoj izvor in globino. To, kar srce ima, potem lahko tudi da. Misel je tudi jedro papeževe poslanice na dan sredstev družbenega obveščanja. Govoriti je treba s srcem! “Naše poročanje naj bo odsev duše in izraz našega srca. Naj bo to tudi način našega življenja,” je dejal škof Jamnik.

Tudi nadškof Stanislav Zore je ob koncu sv. maše poudaril moč in odgovornost, ki jo ima beseda. Pomisliti je treba, kaj lahko naredimo z darom besede, in prositi Boga, da nas vodi pri našem delu, v našem času, ki je po svoje zahteven, prav tako, kot je bil zahteven čas našega zavetnika. Prosimo zato Boga, da bi hoteli, znali in zmogli. S Svetim Duhom ustvarjamo potrebno bližino, povezanost in zavest, da smo velika družina. To mora biti iztočnica naše ustvarjalnosti, s katero si želimo nagovoriti ljudi, je sklenil nadškof.

Prisotni so se po maši premaknili v druge prostore, kjer je letos potekalo zanimivo srečanje z dr. Jožetom Možino, ki je prikazal medijsko sceno in medijske razmere v Sloveniji. S časnikarjem in zgodovinarjem se je pogovarjala urednica pri tedniku Družina Manica Ferenc, ki ga je najprej vprašala o stanju RTV Slovenije. Od RTV imamo vsi namreč svoja in razna pričakovanja ter poglede. Možina je prisotnim obnovil na kratko zgodovino javne televizije, kako se je slika le-te spremenila v letih, ter pozitivne in negativne vloge, ki jih je imela v teku let. Poudaril je pomembno vlogo predvsem v času osamosvojitve in plebiscita, ko je odigrala pomembno in povezovalno vlogo. Odpiral se je nov svet, demokratični svet, nato pa proti letu 2000 in kasneje je bila spet neke vrste “rekonkvista”, ko so stare sile spet začele odločati in izločati. Pluralni nabor slovenskega medija začne takrat izgubljati pomen in stanje se toliko bolj slabša s pojavom drugih medijev. V bistvu, kot neka vrsta reakcije in strahu. Televizija je tako začela tudi izgubljati gledalce, saj ni odražala več realnega stanja v družbi in ni bila več tako verodostojna, je poudaril časnikar, ki je dodal, da se sicer vodstvo trudi, da bi stanje uravnotežilo. Govor se je nato nadaljeval o stanju in vlogi katoliških medijev in časnikarjev. Možina opaža,  da se nekateri časnikarji iz katoliških sredin skoraj bojijo pokazati, kaj so. Prevzema jih neke vrste strah pred tem, v kar verjamejo.  V pristopu do zunanjega sveta se prilagodijo in padejo v kakšne lovke in zamenjajo prepričanja. Seveda pri tem ne pomaga društvena klima, ki prav gotovo ljudi zavede, je pa dodala moderatorka.

V Sloveniji vsekakor primanjkuje pluralnost v medijih in v tem Možina vidi veliko priložnost za katoliške medije, v katerih mora biti družbeni angažma nujno potreben. Ljudje so namreč žejni drugačnih informacij, ne pa enoumja. Toliko bolj v tem trenutku, ko je iz vala nasprotovanja zmagala politična sila, ki zelo nasprotuje tako katoliškim idejam kot tudi pomembnim mejnikom, kot je bila npr. slovenska pomlad. Pomembni so zato alternativni mediji, ki gojijo kritičnost in zdravo pamet, ne na agresiven način, ampak z večjo angažiranostjo in s kancem drznosti več.