Naša šolska stvarnost ima poseben čar

POGOVOR – Davide Clodig, ravnatelj večstopenjske šole v Špetru

V začetku septembra se je začelo novo šolsko leto, ki bo na špetrski šoli posebno praznično, saj bodo obeležili 40 let delovanja. Ravnatelj večstopenjske šole Pavla Petričiča Davide Clodig nas je toplo sprejel in nam za tednik povedal, kako se je pričelo šolsko leto, predstavil odprta vprašanja, nove izzive in kako bodo praznovali pomemben jubilej.

Začel se je pouk …

Letos še posebno zgodaj. Običajno smo na slovenskih šolah nekoliko anticipirali začetek. Dežela je določala začetek komaj nekje na polovici septembra. To je velika razlika, predvsem ker se obveznosti, termini, odprta vprašanja nakopičijo in časa je manj.

Na večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru ste pet let. Kako gledate na to obdobje?

Ko sem začel ravnateljsko pot, je bilo težko pričakovati to, kar se je potem zgodilo že v naslednjem letu mojega ravnateljevanja. To obdobje je prav gotovo zaznamovala pandemija, ki je ni predvidel nobeden. Prav tako si nisem mislil, da bom postal poverjeni ravnatelj druge šole. V bistvu nisem nikoli delal v stanju, ki bi ga lahko označili za normalo. Izziv je bil velik, dolgoletne izkušnje pri takih odgovornostih gotovo pomagajo in jaz tega takrat še nisem imel. Vsekakor si upam reči, da so bila ta leta uspešna, plodna, da smo naredili marsikaj in še naprej razvijamo naše šole.

S čim ste v Špetru najbolj zadovoljni, katere pa so vaše glavne težave?

Prav gotovo je odprtje pomladnega oddelka velika pridobitev. Takoj smo imeli dober odziv. V tem oddelku lahko sprejmemo največ deset otrok, ker nam to dovoljujejo naše strukture. Ta oddelek je velika pomoč pri letnih vpisovanjih v vrtec, saj se starši običajno odločijo, da pustijo otroke pri nas. Za vrtec imamo približno 20 vpisov na leto, včasih kaj več, včasih manj. S pomladnim oddelkom jih dosežemo že polovico in si zato lahko nekoliko oddahnemo.

Mislim, da se drugače lahko pohvalimo tudi z našim stikom z območjem. Že od nekdaj ima naša šola tudi to poslanstvo, in sicer vzpostaviti trdne vezi med domačim okoljem in ljudmi. Pri tem bi rad omenil plodno sodelovanje z Zavodom za slovensko izobraževanje, s katerim ponujamo široko paleto dejavnosti, tako med šolskim letom kot med poletjem. Otrokom in neposredno družinam nudimo ponudbo, ki jo težko dobimo na drugih šolah. Kot sem omenil, to delamo že od nekdaj, danes pa smo ta stik z območjem in naravo še okrepili kljub novim in zapletenim predpisom, ki občasno zakomplicirajo izvedbo nekaterih dejavnosti. Stik z območjem je za otroke, starše in vse nas zelo pomemben, kajti prav na ta način ohranjamo našo kulturno dediščino. Otroci se sprehajajo po območju, vidijo ljudi, spoznajo vasi, običaje, navade, poklice, večkulturnost itd. Ob koncu pouka ponujamo poletno središče, ki se ga z veseljem udeležijo skoraj vsi otroci. To je velika storitev za družine.

Ob vsem tem smo navezali oz. okrepili stike s Posočjem, speljali smo mednarodne projekte in še marsikaj, vse to v tesnem sodelovanju z učnim osebjem, zavodom, partnerji in sodelavci, brez katerih ne bi mogli speljati ničesar.

Med glavnimi odprtimi vprašanji je prav gotovo skrb, da bi otroci nadaljevali študij v slovenskem jeziku oz. na slovenskih šolah. Za to veliko delamo, saj se zavedamo, da rabimo nove kadre, formirane ljudi, ki bi študij v slovenskem jeziku nadaljevali vsaj do diplome, kar bi olajšalo zaposlovanje v šolah. Rabimo ljudi, ki bi ostali na območju, ki bi se trudili za ohranitev slovenskega jezika in bi ga širili naprej.

Druga težava je povezana s številom vpisov, saj naša srednja šola ne premore treh paralelk, ki bi zagotovile dovolj ur za vse predmete oz. da bi profesorji imeli poln urnik na naši šoli. To je velik problem, saj morajo preostale ure zapolniti drugače in ostale slovenske šole so na Goriškem. Že tako je danes vedno težje dobiti osebje, še težje, da je to osebje habilitirano, po študiju, natečaju, habilitaciji potem še upanje, da profesor zbere špetrsko šolo. Nenazadnje je težava tudi to, saj je normalno, da ljudje iščejo delo blizu doma, zato poudarjam, da skrbimo in si želimo, da bi kadri nastajali na špetrski šoli.

Treba pa je povedati, da imamo kar nekaj primerov učiteljev in profesorjev, ki so prišli iz Gorice ali drugih krajev in so se dobesedno zaljubili ter vživeli v to realnost. Tudi po tem, ko so imeli možnost za premestitev bližje doma, so se odločili, da ostanejo …

Ja, mislim, da je to območje posebno in ima svoj čar, stvarnost, ki jo učitelji vzljubijo. Obenem postane tudi njihovo poslanstvo, ki ga sicer imajo vsi učitelji vsepovsod, a ga mogoče tukaj še bolj občutijo. Naša šola in naše območje je gotovo en dodaten izziv.

Mogoče se prva leta občuti, da je raven jezikov nekoliko nižja, ker je namreč šola dvojezična. Potem pa, ko se jeziki prepletajo med seboj in ko otroci razumejo moč primerjave, uporabe in razmišljanja med jeziki, naenkrat “eksplodira”. Žal je ta dejavnik še najbolj viden v prvih letih višje šole in žal se za nadaljevanje na slovenskih šolah odloča premalo naših dijakov.

Kakšne so številke na špetrski šoli v šolskem letu 2024-2025?

Imamo približno 230 učencev od pomladnega oddelka do srednje šole. Z vpisi smo zato zadovoljni. Čeprav je bil osip viden povsod, ga nismo občutili tako močno. Verjetno prav zaradi tega, ker ima naša šola že določeno stalnico v številu vpisov. Starši gledajo namreč tudi na to, da v šolah razredi niso preveč prazni oz. je v njih premalo otrok. Vsekakor verjamem, da na vpise vpliva tudi dobra ponudba šole.

Kaj pa več let v isti stavbi in okolju – tudi to pomaga pri izbiri? Kaj pa dvojezičnost?

Da je lahko otrok od pomladnega oddelka do srednje šole v isti stavbi, gotovo vpliva na izbiro, na otroke in starše, ki se navadijo na določeno okolje, in jim je gotovo lažje. Sicer sem prepričan, da tudi menjava okolja pomaga otroku, kar smo npr. tudi mi vsaj malo upoštevali in srednješolce premestili v višje nadstropje stavbe, da imajo občutek spremembe. Toda res, več let v isti stavbi ima določene prednosti, ne le za starše, temveč tudi za učno in neučno osebje. Če ima kdo kakšno težavo ali je kdo odsoten, je lažje priskočiti na pomoč in ga nadomestiti. Poleg tega se lahko organizirajo določene pobude med stopnjami, npr. med srednješolci in osnovnošolci ipd.

Seveda je tudi dvojezičnost za nekatere pomemben dejavnik, za druge manj. Za slovenske starše in starše iz mešanih zakonov je to bistvo, saj se otroci šolajo v slovenskem jeziku in ohranjajo slovenstvo. Prav tako za nekatere starše iz italijanskih družin, ki bi radi širili obzorje in spoznali večkulturnost in večjezičnost našega območja.

Ne bomo pa si zatiskali oči, da je zadnja leta na italijanskih šolah veliko priseljencev in se starši iz italijanskih družin tudi zaradi tega odločajo za vpis otroka na dvojezično šolo. To ni prijetno in mi je vedno žal, ko slišim, da je pri nekaterih tudi to razlog za vpis na našo šolo. Je pa gotovo en dejavnik tudi ta.

Naša ponudba je, kot sem omenil prej, v skladu s časom in sodobna. Odprti smo do drugih kultur, skrbimo za tradicijo, kulturno dediščino in krepimo slovensko identiteto. Vse to počnemo v luči težav, ki jih ima slovenska narodna skupnost pri nas, a tudi nasploh v deželi, saj doživlja močan demografski padec. Šola je gotovo glavni steber skupnosti in imamo zato pri tem šolniki še večjo odgovornost.

Koliko dijakov, ki dokončajo šolo v Špetru, nadaljuje študijsko pot na slovenskih šolah?

Trudimo se, da bi nekega dne dosegli, da bi polovica srednješolcev nadaljevala študij v slovenščini. Toda ni enostavno, saj na to vpliva več dejavnikov. Zaenkrat je povprečje tam nekje na 20 % (kakšno leto več, kakšno manj). Pomagati otroku pri nalogah in učenju je velik dejavnik, predvsem za italijanske družine in mešane zakone. S to problematiko smo se ubadali že, ko smo ustanovili srednjo šolo. Postala je navada, starši so spoznali, da otrok nima večjih težav s tem in da je šola vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Upam, da bodo s časom te skrbi nekoliko izginile tudi pri vpisu na višje šole. Sicer obstajajo tudi drugi razlogi, med katerimi so šolska ponudba (več se jih odloča za kmetijsko šolo npr.) in pot do Gorice, kjer so najbližje višje šole s slovenskim učnim jezikom.

Moram pa povedati, da dijaki, ki se vpišejo na italijanske šole, vseeno ohranijo stik s slovenskim jezikom, z društvi in območjem. Pri tem odigrajo pomembno vlogo tudi tečaji slovenščine v popoldanskih urah, poletna šola v Ljubljani itd. Imamo tudi primere, ko se po končani šoli v italijanskem jeziku nekdanji dijak vpiše na Univerzo v Ljubljani.

Tudi letos ste poverjeni ravnatelj na Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Je težko upravljati in voditi dve tako različni stvarnosti?

Realnosti so različne in prav tako je različen tudi način upravljanja. Šola v Gorici je trikrat večja, kar pomeni več osebja in tudi težav, a vseeno tudi lepih zadoščenj. Ko sem nepričakovano dobil upravljanje večstopenjske šole v Gorici, nisem poznal te realnosti. Zelo dobro so me sprejeli in v kratkem času sem imel priložnost spoznati zelo dobre kolege. Zato je bila velika izkušnja, tako iz osebnega kot tudi profesionalnega vidika. Zelo sem vesel, da mi je bila dana ta možnost, pomembna za mojo rast. V naslednjih letih sem sam vložil prošnjo oz. dal razpoložljivost za nadaljevanje ravnateljevanja tudi v Gorici. Poleg tega, da sem s to vlogo zadovoljen, tudi menim, da taka šola potrebuje neko kontinuiteto pri upravljanju. Zato sem pripravljen nadaljevati, dokler ne bodo stekli novi natečaji oz. dokler ne bomo pridobili novih ravnateljev za slovenske šole. Vsaka šola ima namreč pravico imeti svojega!

Vrnimo se v Špeter … Kako boste proslavili 40. obletnico špetrske šole?

Začeli smo s seminarjem za šolnike, ki je bil prvič na Videmskem. Zelo sem zadovoljen, saj je bil odziv neverjeten, prav gotovo tudi povezan z zanimanjem za naše šole in stvarnosti. Marsikdo je prvič obiskal in pobliže spoznal naše kraje in našo šolo.

Oktobra bo glavnina dogajanja. V soboto, 5. oktobra, bomo v cerkvici sv. Marije bičanih v Čedadu (ki ni več posvečena) odprli razstavo o Pavlu Petričiču, izjemnem pedagogu in duši nastanka špetrske šole. Petričič je velik zgled za našo stvarnost, bil je velik pedagog in kulturnik, ovrednotili ga bomo s pedagoškega vidika in izpostavili, kako je bil v svojem delovanju in razmišljanju daljnogleden. Razstavo bomo odprli v sodelovanju z društvom Ivan Trinko, ki v teh prostorih večkrat razstavlja, in Študijskim centrom Nediža. Prav tako bomo v sodelovanju z društvom Ivan Trinko in Slovenskim raziskovalnim inštitutom predstavili rezultate ankete, ki jih je inštitut pripravil z nekdanjimi učenci naše šole o tem, kako so oni doživljali šolstvo, katere spomine imajo in kako je naše okolje vplivalo na njihovo nadaljnjo pot. Ob tej predstavitvi bo 17. oktobra tudi zanimiva okrogla miza z nekdanjimi učenci.

Posebna slovesnost bo v torek, 15. oktobra, tukaj na šoli, ko bomo med drugim sprejeli častno gostjo, predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar.

Praznovanje pa se bo nadaljevalo tudi naslednje leto, saj bomo Pavla Petričiča obeležili še 6. februarja, na dan rojstva. Izkoristili bomo bližino slovenskega praznika (8. februar) in tako še bolj slovesno praznovali dan slovenske kulture in našo 40. obletnico. Poudarili bomo pomen povezave z območjem in priredili dan, ki se bo dotaknil vseh občin v Benečiji. Pripravili bomo različne prizore v sodelovanju z lokalnimi društvi, s katerimi sodelujemo. V sklopu revije Mittelteatro (gledališki in glasbeni večeri) pa bomo v čedajskem gledališču priredili večer, posvečen našim bivšim učencem.