Namen ni vsiljevati ureditve skupnih grobov
Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je na nedavni seji obravnavala kritike na predstavitev spomenika za žrtve v Krimski jami in na Mačkovcu. Ostrost kritik obžalujejo, a dodajajo, da imata župnija Begunje in občina Cerknica pravico, da se z avtorji kritik dogovorita za drugačno ureditev skupnega groba, a za lastna sredstva.
Po naročilu vladne komisije je arhitekt Robert Dolinar namreč pripravil zasnovo ureditve grobov za žrtve revolucionarnega nasilja. Likovna zasnova groba naj bi temeljila na nekakšnem sarkofagu, hkrati pa posredovala do skrajnosti očiščeno ikono doma. “S to gesto vse pobite simbolično vračamo domov”, je zapisano v predstavitvi Dolinarjeve rešitve v avgustovski prilogi časnika Družina.
A na predlog zasnove groba za žrtve iz Krimske jame in z Mačkovca so na komisijo romale kritike Franca Korošca in Damjana Debevca. V imenu nekaterih svojcev in skupine Mačkovec 2013 Korošec med drugim navaja, da predlagani spomenik ne vzbuja vizualnega vtisa o slovenskem domu ali hiši, “kamniti blok spomenika, kot je predlagan, naložen na pokopane žrtve, s podlago ali brez”, pa je za njihovo dojemanje in pojmovanje popolnoma nesprejemljiv. Komisiji tudi očita, da se postopki izvajajo brez soglasja svojcev.
Podporo njihovim prizadevanjem proti “betonskemu zacementiranju” pokopanih je izrazil tudi predsednik društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant. Kot je pred časom zapisal v pismu podpore, je nerazumljivo, “da se pri nas še vedno uveljavlja polpretekla totalitarna praksa, da se stvari urejajo mimo tistih, ki so najbolj neposredno prizadeti”.
Komisija je kritike preučila in v izjavi za javnost spomnila, da zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev daje svojcem pravico, da sami pokopljejo žrtve v svoje družinske grobove. Ob tem so poudarili, da “ se v obliko, napise in ureditev družinskega groba nihče ne bo vtikal”, ker gre za zadevo družine.
Za pokojne, pri katerih svojci niso znani, pa mora dostojno poskrbeti država, ki je to skrb prepustila komisiji. Tako zakon tudi napotuje komisijo, da v teh primerih uredi pokop v skupne grobove in postavi spominsko obeležje.
Ob tem razumejo, da je o tem, kakšen bo spomenik, v Sloveniji težko doseči soglasje. A sami so predlog Dolinarja pozitivno sprejeli.
Za oba grobova umorjenih v Begunjah pri Cerknici pa je komisija pridobila soglasja upravljavca, in sicer od cerkniške komunale in lastnika groba, cerkniške župnije, so navedli in dodali, da prav tako kamnosek pripravlja ponudbo za postavitev obeh spomenikov.
“Župniji Begunje in občini Cerknica nihče ne vsiljuje ničesar, kar je v nasprotju z njuno željo. Imata vso pravico, da se z avtorji kritik dogovorita za izdelavo drugačne ureditve skupnega groba neznanih žrtev v breme lastnih ali njihovih sredstev”, je še dodala komisija.
Preberi tudi
Kristjani in družba
