Naj bo prihodnost slovenstva svetla
Minuli teden je bilo v matici že 20., jubilejno Vseslovensko srečanje, lepa in hvalevredna stalnica, ki privabi v domovino Slovence po svetu. To je priložnost, da se mladi srečajo s predstavniki Republike Slovenije, z ustanovami in uradi, ki več let skrbijo za skupnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Je pa tudi priložnost, da si med sabo stisnemo roke, se spoznamo in veselimo slovenstva in svoje samostojne države.
Danes je v tako razgibani družbi in globaliziranem svetu težko ostati zvest svojim koreninam in obdržati tesno vez s svojo domovino, po drugi strani so tisti, ki jim to uspe in so ponosni Slovenci izven meja matice, lahko pravzaprav neke vrste ambasadorji Slovenije v svetu, kar je tudi zelo dragoceno. Večkrat vidimo primere narodnega ponosa, ki bi lahko bili zgled tudi nekaterim Slovencem v matični domovini, ki so premalo zavedni in pozabijo ali celo ne vedo, kako je dragoceno, da ima narod svojo državo.
Na Vseslovenskem srečanju je bilo slišati marsikatero zanimivost. Prisotni so spoznavali, kako jim je matica blizu, imeli so priložnost predstaviti svojo skupnost, izpostaviti skrbi, odprta vprašanja in nove izzive ter se primerjati, saj so razmere v slovenskih skupnostih po svetu zelo različne. V središču so bili mladi, ki so prihodnost slovenstva tako v matici kot po svetu. V večini slovenskih zamejskih ali izseljenskih skupnosti je težava v medgeneracijskem prenosu, ki je prešibek. Pri tem je zelo pomembna vzgoja, še vedno je nadvse aktualna vloga slovenskih društev in nenazadnje tudi odnos do institucij večinskega naroda. Tukaj igrajo bistveno vlogo institucije v matici, ki skrbijo in si prizadevajo za Slovence v zamejstvu in po svetu. V razpravah in nastopih v državnem zboru smo slišali in videli, kako Slovenci po svetu doživljamo različne težave in občutimo posamezna področja, obenem pa, kako imamo Slovenijo vedno v srcu. S takimi dogodki, kot je Vseslovensko srečanje, premagujemo ovire in krepimo vezi in našo pripadnost matični domovini. Prav vsi Slovenci iščemo povezave s svojo domovino. Včasih pa te vezi manjkajo, so šibke oz. se čutimo malo pozabljeni in zanemarjeni. Omenjeni uradi so zadnja leta delovanje v prid Slovencev po svetu celo nadgradili. Občutek, kot da nismo pomembni ali da za nas niti ne vedo, nam pogosto daje brezbrižno in ravnodušno vedenje mnogih državljanov v matični domovini.
