Na Opčinah predstavitev publikacije Naša besede in pogovor z domačim župnikom Francem Šenkom

Vrabčeva Zdravljica Moške vokalne skupine Stane Malič je uvedla bogat kulturni večer, ki ga je v četrtek, 30. oktobra, priredilo Društvo Finžgarjev dom na Opčinah. Številno občinstvo se je zbralo v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah, da bi na najboljši način začelo novo bogato sezono delovanja društva. Po glasbenem uvodu zbora, ki mu je dirigirala Mojca Milič, in glasbeni točki kitarista Glasbene matice Gabriela Možine je večer uvedel Janez Beličič. Pozdravil je vse prisotne in poudaril, da bo to čudovit praznični večer, saj bosta na vrsti predstavitev publikacije Naša beseda ter pogovor z novim openskim župnikom g. Francem Šenkom.

Ob predstavitvi publikacije je uvodoma posegla urednica Anka Peterlin, ki je poudarila, da zbornik Naša beseda že več kot štirideset let zvesto odraža utrip, ustvarjalnost ter povezanost openske slovenske skupnosti. “Vsaka številka je dragocen dokument časa, zapis naših ljudi, prizadevanj, ki ohranjajo slovensko besedo živo na Opčinah.” Pojasnila je, da je Naša beseda od vedno bila tesno povezana z dvema osebama, in sicer z gospo Berto Vremec in gospodom Bertom Petarosom, saj je kar štirideset let izhajala po njuni zaslugi. Vsaka številka pa zahteva sodelovanje številnih ljudi, urednika, piscev, lektorjev, grafikov in še drugih. Zbiranje prispevkov poteka namreč počasi, tudi danes, ko ljudem primanjkuje časa. A mnogi čutijo spoštovanje do tradicije in razumejo pomen pisane besede, je poudarila Anka Peterlin, ki se je prisrčno zahvalila vsem sodelavcem.

Letos je zagledala luč dvainštirideseta številka zbornika, v kateri je sodelovalo kar štiriintrideset avtorjev, med temi tudi veliko mladih. Skupno številka vsebuje kar devetintrideset člankov, ki kažejo bogato in zelo raznoliko ter živahno podobo openskega življenja. “To je mozaik talentiranih ljudi, vsi prispevki so izvirni,” je še dodala Peterlinova in predstavila številne prispevke, ki bogatijo zbornik. Vse članke bi lahko razvrstili v več vsebinskih sklopov, in sicer duhovna razsežnost in cerkveni dogodki, umetniški in leposlovni prispevki, zgodovinski zapisi in članki o domačih osebnostih, zapisi o osebnostih iz naše sredine, ki so nas letos zapustile, ter poročila o naših društvih in delovanjih.

Kot omenjeno, je v tej zadnji številki sodelovalo veliko piscev, nekateri od teh so bili prisotni na četrtkovem večeru in so tudi spregovorili o svojih zapisih. O svojih prispevkih v letih je na večeru razmišljal Pavel Vidau, ki se je tudi spomnil številnih obiskov tržaškega škofa Henrika Trevisija. Pomen Naše besede in preteklih številk je ovrednotila Majda Artač, o svojem zapisu pa je spregovoril tudi Ivan Peterlin.

Predstavitvi nove številke zbornika je sledil zanimiv pogovor z novim openskim župnikom g. Francem Šenkom. Z njim sta se na večeru pogovarjala Marija Štekar in Mitja Petaros. G. Šenk prihaja iz Gorenjske, iz župnije Šenčur pri Kranju. Zaupal je, da je prvi od šestih otrok, saj ima še dva brata in tri sestre. Že kot deček je sodeloval pri bogoslužju in ministriranju, kar je v njem zgodaj prebudilo željo po duhovniškem poklicu. V zadnjem razredu osnovne šole je obiskal duhovne vaje v Želimljem, kjer se je odločil, da se prijavi na takratno srednjo versko šolo z gimnazijskim programom. Dijaki te šole so opravljali izpite najprej na Gimnaziji Bežigrad, zadnja dva letnika in maturo pa na Gimnaziji Poljane v Ljubljani.

Ker je bil v tistem času vojaški vpoklic obvezen takoj po srednji šoli, je Franc pri salezijancih noviciat, torej pripravo na redovno življenje, opravil že po drugem letniku gimnazije. Prve redovne zaobljube je izpovedal leta 1980. Po služenju vojaškega roka v Hercegovini in študiju na Rakovniku je odšel na vzgojno prakso v Mohorjev dijaški dom v Celovcu. Mašniško posvečenje in novo mašo je obhajal v letu osamosvojitve Slovenije, leta 1991 – v obdobju negotovosti in napetosti. Kot salezijanski duhovnik je nato deloval v različnih župnijah na Gorenjskem in Dolenjskem. V Rimu je študiral cerkveno pravo, nekaj časa pa je bil tudi tajnik pri vodstvu salezijancev na Rakovniku. Sedem let je preživel v Beogradu, kjer je pomagal tamkajšnjemu nadškofu v obdobju velikih družbenih in političnih sprememb po letu 2000. Zadnjih dvanajst let je bil župnik v Ankaranu. Nazadnje je g. Šenk izjavil, da je vesel, da je prišel v opensko župnijo, hkrati pa se zaveda, da stopa v precej velike čevlje. Ob koncu večera se je Andrej Štekar spomnil nekdanjega sourednika Naše besede, pokojnega Roberta Petarosa. Večer se je sklenil z glasbo in prijetno družabnostjo.