Na novoletnem sprejemu SSk številne pridobitve in veliki izzivi za prihodnost

Vsakoletnega dogodka se je poleg članov in somišljenikov tudi letos udeležilo veliko uglednih gostov iz Slovenije in Italije, med njimi minister Luca Ciriani

Novoletni sprejem stranke Slovenska skupnost (SSk) v goriški palači Lantieri je letos presegel okvir tradicionalnega strankarskega srečanja ter se uveljavil kot jasno potrdilo o konkretnih in neposrednih odnosih vodstva stranke s trenutnimi odločevalci tako v Italiji kot v Sloveniji. V petek, 30. januarja, je bilo na večeru veliko uglednih gostov iz obeh držav, med njimi pa je bilo posebno mesto namenjeno italijanskemu ministru za odnose s parlamentom Luci Cirianiju. Prisotnost častnega gosta je dala dogodku poseben pomen: potrdila je, da je SSk sogovornik, ki ga italijanska vlada jemlje resno, ter da se odnosi med slovensko manjšino in Rimom nahajajo v fazi odprtega in konkretnega dialoga.

Prav to je v svojem nagovoru postavil v ospredje deželni predsednik SSk Damijan Terpin. Prisotnost vladnega predstavnika je označil kot znamenje velike pozornosti do stranke in slovenske manjšine nasploh, hkrati pa kot skromno zahvalo ministru Cirianiju za odločilen premik: povišanje sredstev, ki jih Italija na podlagi zaščitnega zakona namenja slovenski manjšini. Po Terpinovih besedah gre za dolgo pričakovano pridobitev, na katero so Slovenci v Italiji zaman “čakali in zanjo moledovali” že petnajst ali dvajset let pri prejšnjih vladah, tokrat pa se je vendarle uresničila.

Terpin je pred polno dvorano članov, somišljenikov in gostov širše orisal politiko SSk v zadnjih dveh letih, ki temelji na iskanju konstruktivnih odnosov z vlado Giorgie Meloni. Ti odnosi so po njegovem mnenju že obrodili konkretne sadove: od rešitve perečega vprašanja ravnateljstev slovenskih višjih šol z ministrom Valditaro do odprtja pogovorov z zunanjim ministrom in podpredsednikom vlade Antoniem Tajanijem o spremembi volilne zakonodaje, ki bi slovenski manjšini zagotovila dejansko možnost izvolitve lastnega poslanca. Politično soočanje z desnosredinsko vlado po predsednikovem prepričanju ne pomeni odpovedi vrednotam, temveč realističen pristop v korist manjšine, primerljiv s praksami Južnih Tirolcev ali italijanske manjšine v Sloveniji.

“Politično soočanje z desno sredino ni več tabu tema” so bile Terpinove besede, ko je prisotnim orisal, kako se je odnos med Slovenci in desnico v Italiji v zadnjih desetletjih spremenil že po osamosvojitvi Slovenije in z vstopom v Evropsko unijo, dodatno okrepil pa s stiskom rok predsednikov Mattarelle in Pahorja na bazoviškem šohtu in pred spomenikom bazoviškim junakom, prijateljstvo pa je dokončno potrdila skupna Evropska prestolnica kulture. Ta je po njegovih besedah dokončno podrla meje v glavah ljudi in utrdila dejstvo, da smo Slovenci “končno in definitivno normalen del goriške skupnosti”. V tem kontekstu je napovedal, da bo glavni politični cilj v bližnji prihodnosti sprememba volilnega zakona in zagotovljeno zastopstvo, “da si bomo poslance izbirali sami”, je podčrtal.

Ciriani je potrdil željo po konkretnem sodelovanju

Minister Luca Ciriani je v svojem nagovoru, ki ga je začel s pozdravom v slovenščini, poudaril osebno navezanost na obmejni prostor in njegovo zgodovino ter kruto 20. stoletje. Izpostavil je nujnost sodelovanja: med italijansko vlado in slovensko manjšino v Italiji ter med Slovenijo in italijansko manjšino onkraj meje. Prav v tem duhu je utemeljil tudi odločitev o povečanju sredstev za slovensko skupnost, kljub skromni razpoložljivosti letošnjega proračuna. Potezo je označil kot znamenje prijateljstva in konstruktivnega dialoga, skladnega z usmeritvami predsednika republike in predsednice vlade, izpostavil pa je tudi spremembe statuta o avtonomiji Južne Tirolske v prid tamkajšnji manjšini.

Minister se je med nagovorom dotaknil tudi pomena skupne Evropske prestolnice kulture in Gorico označil kot “simbol nove dobe v okviru skupne identitete, ki ne briše in ne izniči italijanske ali slovenske identitete, temveč ju bogati in jima daje nove perspektive”. Ob tem je omenil širitev Evropske unije na Zahodni Balkan ne le za gospodarsko rast, temveč tudi za “trajno mirno sožitje v Evropi in na njenem vzhodnem robu”.

“Mlade generacije že gledajo naprej in tudi mi moramo storiti enako,” je Ciriani zaključil svoj poseg zazrt v prihodnost, ki jo moramo tudi po njegovem mnenju graditi skupaj.

Velik poudarek na čezmejnem sodelovanju in osrednji vlogi manjšine

Močno poudarjanje čezmejnega sodelovanja je zaznamovalo tudi nagovor goriškega župana Rodolfa Ziberne, ki je Evropsko prestolnico kulture označil za izjemno izkušnjo, saj je postopoma rušila miselne zidove in pospešila procese, ki bi se sicer zaključili veliko počasneje. Kot eno ključnih zapuščin leta 2025 je izpostavil “duh 8. februarja” ter priznal izjemno vlogo slovenske skupnosti pri uspehu EPK.

Kot zastopnica slovenske vlade je spregovorila državna sekretarka na Ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je po uvodnem pozdravu v imenu ministra in podpredsednika vlade Mateja Arčona podčrtala odlične bilateralne odnose med Slovenijo in Italijo ter “izjemno centralno vlogo”, ki jo v teh odnosih ima slovenska manjšina v Italiji. Zahvalila se je ministru Cirianiju za povišek državnih sredstev iz zaščitnega zakona in pohvalila uspehe EPK – spomnila je, da so tudi najvišji predstavniki Sveta Evrope v Strasbourgu potrdili vlogo dveh Goric kot laboratorij sodelovanja in skupne evropske prihodnosti. Goriško in nastajajoči Evropski združenji za teritorialno sodelovanje na Krasu ter med Posočjem in obmejnimi občinami videmske pokrajine je sekretarka predstavila kot znake, da “gledamo in gremo v pravo smer”. Poleg čezmejnega sodelovanja pa je potrdila tudi pomen zagotovljenega zastopstva za manjšino.

Podpredsednik državnega zbora Republike Slovenija Danijel Krivec je kot nekdanji župan obmejne občine prav tako poudaril pomen čezmejnega sodelovanja, obenem pa izpostavil vlogo predsednika Terpina pri vzpostavitvi stikov, da se lokalni upravitelji pogovarjajo tudi z državo, kar je po njegovem mnenju pomembno. “Mi na slovenski strani nimamo pokrajin, kar včasih na formalni ravni otežuje sodelovanje,” je med drugim povedal, podčrtal pa je pomen EZTS-jev in si za konec zaželel, da bi se pri iskanju skupnih rešitev ne zaustavljali pri izgovorih in praksah iz preteklosti.

Tajnica Premolin se je osredotočila na šolstvo

Poseben vsebinski poudarek večera je namenila deželna tajnica SSk Fulvia Premolin, ki je šolstvo označila za glavno skrb stranke. Reševanje vprašanja ravnateljstev in neposreden dialog z ministrom Valditaro je ocenila kot samoumevno dolžnost manjšinske politične stranke, ki se bori za preživetje. Opozorila je na notranja razhajanja in “nerazumljiva nasprotovanja” znotraj paritetnega odbora, zaradi katerih ni prišlo še do potrebnih reform deželne šolske komisije. Spomnila je na zgodovinske napake nesodelovanja, ki so slovensko šolstvo v preteklosti stale dragocenih priložnosti, s citatom dr. Antona Kacina iz leta 1975, ko je napisal: “Po tridesetih letih mislim, da lahko izrečemo neprizadeto objektivno sodbo, da je bila odpoved sodelovanju slovensko-italijanske antifašistične unije huda politična napaka.”

Deželna tajnica je v svojem nagovoru omenila tudi druge izzive Slovencev v Italiji, ki jih je v preteklem letu še posebej prinesla Deželna konferenca o varstvu manjšin. O vse bolj perečem nepriznavanju diplom, pridobljenih v Sloveniji, je prepričana, da bo Južnotirolce spet treba prositi za pomoč in podporo ter se ponovno odpraviti v Rim, “ker se niti na področju priznavanje diplom ni bore malo ali nič premaknilo”. Prav tako je bila ostra pri temi spodbujanja občutka do lastnega jezika in kulturne dediščine, “a ne kot togo zapiranje v ožji krog”. “Komaj končano leto nam pomeni, žal, tudi nekaj izgubljenih priložnosti,” je povedala ob mimobežni omembi težav s kulturnimi hrami na Tržaškem.

Tudi tajnica je nekaj besed namenila olajšanemu zastopstvu slovenske manjšine ter povedala, da so ministru Tajaniju in deželni vladi poslali študijo izpod peresa predsednika Damijana Terpina za spremembo volilnega zakona. Veselila pa se je ponovne vrnitve pokrajin, za katere je prepričana, da bodo za manjšino nadvse pozitivne in celotnemu območju v veliko korist. Svoj poseg je Fulvia Premolin zaključila z željo, “da bi drug drugega videli in poslušali, da bi bili drug do drugega pozorni, drug z drugim potrpežljivi in odprti do vsakogar, da ne bi nihče ostal pred zaprtimi vrati, a da bi se skupaj zavzemali za vse, kar je našega”.

Potrebna je enotnost

Po glasbenem intermezzu, ki sta ga, poleg slovenske himne pred začetkom, zaigrala mlada violinista, učenca SCGV Emil Komel, ob spremljavi prof. Elisabette Cavalleri, je uradni del vsakoletnega srečanja sklenil deželni svetnik SSk Marko Pisani. Poudaril je identiteto Slovenske skupnosti kot zbirne stranke Slovencev v Italiji, v kateri sobivajo različna stališča, a člane povezuje skupni cilj: razvoj narodne skupnosti. Za soočanje z zahtevnimi izzivi – od šolstva do političnega zastopstva – je po njegovih besedah nujna večja enotnost, saj bo le tako mogoče učinkovito sodelovati z vsako vlado tako v Italiji kot v Sloveniji.

Široka udeležba političnih, institucionalnih in družbenih predstavnikov ob polni dvorani članov in podpornikov je potrdila, da je edina stranka Slovencev v Italiji prepoznaven in relevanten akter v obmejnem prostoru – stranka, ki svojo prihodnost gradi na dialogu, sodelovanju in politični odgovornosti do manjšine, ki jo zastopa. Letošnji novoletni sprejem je pokazal, da je zagnanosti in elana veliko, potreb in izzivov še več. Ključno za vse pa je, da vsi akterji stopijo skupaj ter se skupaj borijo za dosego jasnih in konkretnih ciljev.