Mladinski dom predstavil dejavnosti in izzive deželnemu svetniku Pisaniju

Ustanova, ki letos s pošolskim poukom skrbi za 84 otrok, se bo kmalu morala soočati z večjimi vzdrževalnimi deli prostorov

V času, ko se šolstvo sooča z velikimi izzivi, postaja delo ustanov, ki se ukvarjajo s pošolskim poukom, vse zahtevnejše, a hkrati tudi vse pomembnejše. Zato je vodstvo Mladinskega doma (MD) v Gorici v sredo, 4. marca, sprejelo deželnega svetnika Slovenske skupnosti Marka Pisanija in mu predstavilo delovanje ustanove ter načrte za prihodnost.

MD, ki letos skrbi za 84 učencev, se bo moral v kratkem lotiti nekaterih nujnih vzdrževalnih del, med drugim prenove električnega sistema stavbe, v kateri potekajo dejavnosti, ter ureditve dvorišča za aktivnosti na prostem. Ker se število otrok povečuje, bo društvo potrebovalo tudi nov kombi. Prispevki, ki jih ustanova prejema iz matice in s strani dežele FJK, so namreč v celoti namenjeni celoletnim dejavnostim, ki jih ponuja otrokom. Pomemben korak za stabilnejše delovanje društva je bil dosežen decembra 2024, ko je MD postal primarna ustanova. Ta status je po dveh desetletjih delovanja omogočil bolj stabilno načrtovanje dejavnosti in zaposlitev osebja za nedoločen čas. Težje pa je za tovrstne ustanove pridobiti sredstva za vzdrževanje stavb in nabavo opreme.

Goriško vzgojno-izobraževalno ustanovo so na srečanju predstavljali ravnateljica Ilaria Bergnach, predsednica upravnega odbora Tamara Kosič, podpredsednik Simon Peter Leban in blagajničar Andrej Vogrič. V zadnjih letih je MD okrepil sodelovanje s Šolskimi sestrami Zavoda sv. Družine, ki so prav tako ponujale pošolski pouk. Od lani za vse dejavnosti za slovenske otroke v Ulici Don Bosco skrbi MD, zato sta zavod na srečanju predstavljali sestra Alojzija in sestra Metka.

Deželni svetnik Pisani in njegov sodelavec Miloš Čotar sta vodstvu društva predstavila nekatere deželne razpise, preko katerih bi lahko ustanova zaprosila za finančno podporo za nujna dela. Svetnik je ob tej priložnosti Mladinskemu domu čestital za “zgledno in urejeno delovanje, ki je v neprecenljivo pomoč ne le otrokom in njihovim družinam, temveč tudi sami šoli”. Društvo je namreč aktivno skozi celo leto z izjemo le nekaj dni dopusta v mesecu avgustu.

Vse več je otrok iz italijanskih družin, a niso vsi zadovoljni

Med srečanjem se je deželni svetnik zanimal tudi za izzive italijansko govorečih družin, od koder prihaja večina gojencev Mladinskega doma, kot je povedala ravnateljica Ilaria Bergnach. Pri tem opažajo, da je znanje slovenskega jezika pogosto zelo odvisno od učiteljev in profesorjev, s katerimi se otrok srečuje v šoli. V Mladinskem domu se zato zavedajo pomena dodatnega vlaganja v učenje in utrjevanje jezika, saj delo šole včasih ne zadostuje.

Po opažanjih ravnateljice vse več otrok obiskuje slovenske šole le do konca osnovne šole ali prvostopenjske srednje šole, nato pa nadaljuje šolanje v italijanskem okolju. Po njenih izkušnjah družine pogosto menijo, da šolanje v slovenskem jeziku ne prinaša več tolikšnih prednosti kot nekoč oziroma kot bi jih pričakovale, predvsem zato, ker otroci jezika ne osvojijo dovolj dobro.

Vodstvo Mladinskega doma o tem vprašanju redno razpravlja z vzgojitelji in išče najbolj primerne pristope za izboljšanje jezikovnega znanja. Podobno pričakujejo tudi od ravnateljev slovenskih šol, da skupaj z učitelji poiščejo ustrezne rešitve za neuspešno poučevanje jezika.

Razprava se je dotaknila tudi problema priznavanja diplom, pridobljenih v Sloveniji. Podpredsednik Leban opaža, da se zaradi tega vse več mladih odloča za študij v Vidmu ali Trstu, zlasti na pedagoških smereh. Svetnik Pisani je zagotovil, da je na problem že opozoril in da se z iskanjem rešitev ukvarja že dalj časa, tudi v sodelovanju s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji.