Msgr. Dino De Antoni, iskrena hvala za skupaj prehojeno pot!
“Dobrodošli na škofovem domu”. S temi besedami je apostolski administrator goriške nadškofije msgr. Dino De Antoni v petek, 21. septembra, s toplo gostoljubnostjo, ki mu je lastna, sprejel predstavnike slovenskih katoliških ustanov iz Goriške. Slabih deset dni pred nedeljo, 30. septembra, ko se mu bodo goriški verniki v oglejski baziliki zahvalili za trinajst let skupaj prehojene poti in se poslovili od njega, je srečanje potekalo v t. i. dvorani nadškofov, na stenah katere visijo slike vseh dosedanjih goriških nadpastirjev, od Karla M. Attemsa dalje. Tik ob vratih je že slika msgr. De Antonija, delo akademskega slikarja in odličnega portretista Tomaža Perka.
Pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj se je prvi zahvalil nadškofu – tudi v imenu deželnega predsednika SSO dr. Draga Štoke – za opravljeno delo in darovan čas, za pozornost do slovenske narodne skupnosti in našega jezika. Poudaril je, da je SSO nastal pred 36 leti na temeljih slovenstva, demokracije in krščanstva; v goriški, tržaški in videmski pokrajini združuje 155 organizacij. Damjan Paulin, ki je predstavljal Katoliško tiskovno društvo in Zadrugo Goriška Mohorjeva, se je msgr. De Antoniju zahvalil, ker je znal sprejeti in razumeti duha večjezične in večplastne Gorice, ker je rad obiskoval naše ustanove, nas bodril in opogumljal s spodbudnimi besedami. Mara Černic, predsednica upravnega odbora Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, je poudarila pomen glasbe in petja za rast posameznikov in skupnosti ter se mu zahvalila za njegovo odprtost in humanost. Andrej Vogrič (ŠZ Olympia) se je spomnil na njegov obisk v telovadnici, ki je bil pravi dogodek za otroke. Mauro Leban se je – v imenu Mladinskega doma, Skupnosti družin Sončnica, slovenske duhovnije in skavtske organizacije – toplo zahvalil “don Dinu” za način, kako se je predstavil, za to, kar je bil, prej kot za to, kar je naredil. Tajnik krožka Anton Gregorčič Julijan Čavdek je omenil nelahke trenutke za politiko in Cerkev v Italiji in Sloveniji ter podčrtal prepotrebno angažiranost kristjanov za lepšo prihodnost naše zemlje. Predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov Dario Bertinazzi se je nadškofu – tudi v imenu številnih mladih sodelavcev – zahvalil za to, da mu je slovenska stvarnost prirasla k srcu. Predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Padovan se mu je zahvalila za prisotnost na najrazličnejših prireditvah Zveze in ga prosila, naj še naprej moli za nas. Franka Žgavec se je kot predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž spomnila 50. obletnice centra in njegovih ustanoviteljev, goriških duhovnikov, ki so postavili trdne temelje raznolikemu delovanju v današnjem zelo živahnem središču. Zahvalila se mu je za prisotnost in molitve ter zaželela še veliko srečnih let, polnih miru.
Msgr. De Antoni je povedal, da ga je škofovska služba v Gorici pred 13 leti presenetila, saj naših krajev ni poznal, rad pa je prišel z odprtim in iskrenim srcem med ljudi. Patriarh Marco Ce in nekdanji nadškof Andrea Pangrazio sta ga že pred nastopom službe opozorila, naj se nauči slovenskega jezika. Priznal je, da mu to morda ni uspelo, kot bi želel. Razumel pa je, da lahko le prek jezika spozna in razume stvarnost in kulturo ljudi, ki so mu bili zaupani. Pred prihodom v Gorico je v spremstvu zanesljivih mentorjev prepotoval Slovenijo, spoznal njene kraje in kuhinjo, več pa je odnesel od Kacinove slovnice, ki je še veliko let po prvi izdaji po njegovem mnenju odličen in nadvse koristen učbenik. Ohranjanje lastne identitete in utrjevanje njenih temeljev sta nujno potrebna za zdravo soočanje z drugimi, je dejal. Zato je navzoče še enkrat spodbudil k zvestobi jezikovnim, kulturnim in verskim koreninam, da bi vredno nadaljevali svoje delo za slovensko narodno skupnost, odprti tudi za italijanski in furlanski svet. Spoznal je tudi, “kolikšen delež je dala slovenski kulturi krščanska vera: brez tega, kar so naredili primorski duhovniki v teh krajih, bi odmanjkal velik del slovenske zgodovine in kulture”. Zato je pomembno, da molimo za duhovne poklice, saj italijanski duhovniki, ki se naučijo slovenskega jezika, kljub vsej dobri volji ne zmorejo ujeti najglobljih vzgibov slovenske duše. Prisotne je še srčno spodbudil, naj Slovenci gojimo lastno istovetnost na tak način, da razlike ne bodo razdvajale ljudi, temveč jih še bolj povezovale in združevale. To prizadevanje naj bo vzajemno. O svoji “humanosti” je povedal, da jo je podedoval od staršev, nalezel se je je v družini ribiča iz Chiogge, saj “smo otroci morja, kjer veje duh odprtosti in sprejemanja”. Na koncu je še povedal, da je že položil na srce svojemu nasledniku, msgr. Carlu Marii Redaelliju, to, kar sta priporočila njemu patriarh Ce in msgr. Pangrazio… “Po možnosti mu podarite Kacinovo slovnico”!
Danijel Devetak
