Montijeva vlada stopa v odločilno obdobje
To je njegov odgovor kritikom, ki mu očitajo, da bi moral v tem kratkem času rešiti vse najpomembnejše probleme, ki so se v desetletjih vladanja prejšnjih vlad nevarno nakopičili in preprečujejo hitrejši gospodarski zagon in s tem prebroditev krize.
Sprva predsednik Monti ni neposredno odgovarjal na opozicijske in druge poklicne kritike, ki ne predlagajo alternativnih načinov reševanja stanja države. Ko pa so se jim začeli nelojalno pridruževati glasniki političnih strank, ki so javno in uradno podprli umestitev Montijeve vlade in njen program, je tudi njim začel v bolj ali manj diplomatskem slogu odgovarjati, zlasti na očitek, da se vlada še ni lotila ukrepanja za gospodarsko rast. Spomnil jih je zlasti na to, da doslej izpeljane reforme niso bile samoumevne, temveč so zahtevale politično ceno. Mnogo časa je tako zahtevala reforma vstopanja v svet dela mladih delovnih sil. Tudi glavne sindikalne zveze so vztrajno zavračale prilagoditev sistema novim razmeram. Podobno je tudi Vsedržavna zveza industrijcev zahtevala razne ugodnosti za podjetja. Predsednik Monti je na tovrstne očitke priznal, da je njegova vlada v zadnjem času izgubila podporo tako imenovanih “močnih oblastnih krogov”, ker pač vlada ne more nikogar privilegirati, ampak mora pravično porazdeliti žrtve v skupno korist. Dejal je tudi, da podjetniški krogi žal podcenjujejo novosti, ki jih prinaša reforma trga dela, ki bo v ustreznem času prinesla prednosti tako za podjetja kot za socialno varnost zaposlenih.
Sedanje politično stanje v Italiji označuje zmedenost tako posameznikov kot družbenih skupin, ki so sicer z olajšanjem sprejeli v vednost umik prejšnjega premierja Berlusconija in sprejeli rešilno navezo v obliki “tehnične” vlade pod vodstvom izkušenega evropskega politika, ki si je zadal tvegano nalogo, da izvleče Italijo iz globoke finančne in siceršnje krize, ki pesti številne države. Glavnino najtežjih problemov naj bi Montijeva vlada skušala zadovoljivo rešiti do izteka sedanje zakonodajne dobe spomladi leta 2013, ko naj bi italijanski volivci izvolili nov parlament, ta pa novo redno politično vlado.
Montijeva vlada sedaj nima za sabo niti polovice mandata. Njeno spopadanje s krizo je bilo sicer trdo in dosledno, a korenine krize se kažejo še vedno kot precej odporne, tako da mnogi postajajo že močno neučakani, kdaj se bodo sedanje razmere začele vidno izboljševati. V tem pogledu so posebno občutljive politične stranke in druge družbene sile. Tiste, ki podpirajo vlado, so v nezavidljivem položaju, da jo morajo po eni strani lojalno podpirati v parlamentu, po drugi strani pa skrbeti za ohranjanje konsenza med svojimi volivci. To jih sili k vedno večjim pritiskom na vlado, naj ne sprejema več očitno nepopularnih ukrepov, ampak naj se odločneje spopade z reševanjem gospodarskih in socialnih problemov. To so sicer upravičena pričakovanja, vendar je treba tudi razumeti, da vlada ne bo mogla v nekaj mesecih rešiti težavna vprašanja, z reševanjem katerih so prejšnje vlade desetletja odlašale. Kot rečeno, politične stranke kot takšne močno zaskrblja padanje zaupanja državljanov v njihovo delovanje. To praznino skušajo izpolniti razna protestniška gibanja z nastopanjem občanskih list zlasti na krajevnih volitvah. To nezaupanje so še podkrepile razne afere okrog nezakonitega uporabljanja ne ravno skromnih finančnih sredstev, ki jih država dodeljuje političnim strankam.
Kako so še vedno močno zakoreninjeni nekateri etično nesprejemljivi pojavi, nam dokazujejo ugotovitve, podprte s številnimi podatki, ki jih je prve dni junija objavilo osrednje računsko sodišče v Rimu v svojem zadnjem letnem poročilu. Utaja davkov namreč še vedno dosega velikanske zneske (kar 46 milijard evrov v letih 2007-2009). Tudi pojav korupcije je še vedno razširjen zlasti v zvezi s posli na področju javnega zdravstva. Javni mediji pa s svojim pisanjem vlado “obtožujejo”, da pretrdo ravna na področju boja proti davčnim utajam. Predsedniku vlade Mariu Montiju ni tako preostalo drugega, kot da na omenjeni očitek odgovori, da bo vlada v prihodnje še trše nastopala v tem pogledu.
