Monografija v pomoč izzivom poučevanja slovenščine danes

Maja Melinc Mlekuž in Barbara Baloh sta za SLORI in UNG pripravili izbor pristopov za poučevanje jezika na podlagi poučevalnih in raziskovalnih izkušenj ter v sodelovanju z učiteljicami

Poučevanje slovenščine na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji je vse težje zaradi številnih socialno-družbenih sprememb sodobnega časa. Zato sta prof. Maja Melinc Mlekuž in Barbara Baloh v pomoč vsem učiteljicam in učiteljem osnovnošolskih otrok pripravili znanstveno monografijo, ki je bila krstno predstavljena v torek, 25. novembra, v Feiglovi knjižnici v Gorici.

Kot je na predstavitvi dela, ki ga je izdal SLORI v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici, večkrat poudarila prof. Baloh, monografija ne ponuja magičnih receptov za uspešno poučevanje, ker jih ni. Avtorici in strokovnjakinji, univerzitetni profesorici in raziskovalki v delu opisujeta različne pristope, med katerimi mora učitelj izbrati najprimernejšega v dani situaciji. Prof. Melinc Mlekuž je namreč prisotne učitelje – bilo jih kar lepo število – spomnila, da je neuspešen učitelj tisti, ki ne prepozna učnega stila lastnih učencev, torej ki razredu ne zna prilagoditi metod, s katerimi želi doseči po smernicah in programih zastavljene cilje.

Na vprašanje moderatorke večera, ravnateljice Sonje Klanjšček, kakšen mora biti dober učitelj danes, je prof. Maja Melinc Mlekuž odgovorila z naštevanjem nekaterih lastnosti, med katerimi so osnovne strokovno znanje na področju pedagogike in didaktike, ob tem pa še vrsto vse bolj potrebnih veščin, kot so inkluzija, empatija, široka razgledanost in sposobnost medpredmetnega poučevanja. Obe raziskovalki sta podčrtali pomen učenja jezika po naravni poti z usvajanjem v prvi vrsti besedišča, ki otroku omogoči rabo jezika. Ob tem sta prisotne spodbudili k uporabi avtentičnih nalog, ki otroku konkretno pokažejo, zakaj se je vredno jezika naučiti.

Nekoliko različno mnenje pa sta avtorici imeli glede spodbujanja pri učenju. Kot je z zornega kota očeta osnovnošolskega otroka izpostavil direktor SLORI Devan Jagodic, je največji izziv danes otroke spodbuditi, da se v sloveščini pogovarjajo v sproščenih trenutkih izven rednega dela v razredu. Otroci za pogovorni jezik vse pogosteje izberejo italijanščino zaradi vse večjega števila otrok, ki jim slovenščina ni prvi jezik. Prof. Melinc Mlekuž je pri spodbujanju k učenju jezika podčrtala pomen trikotnika otrok – starši – učitelj ter povedala, da morajo starši podpirati otroka pri učenju in uporabi slovenščine, tudi če jezika ne poznajo. Otroka pa je pri tem bolj v ospredje postavila prof. Baloh, ki meni, da šola na starše težje vpliva, osredotočiti pa se mora na to, da otroku ponudi spodbudno okolje, pri čemer je dala kot primer predvajanje slovenske glasbe med malico.

Delo je nastalo na podlagi dvajsetletne poučevalne in raziskovalne izkušnje avtoric. Pri pisanju sta se ozrli na že obstoječo literaturo in pretekle raziskave, vse skupaj pa obogatili z akcijsko raziskavo, ki sta jo opravili v sodelovanju z 22 učiteljicami, udeleženkami SLORI-jevega izobraževalnega programa Slovenščina v osnovni šoli – načrtovanje pouka in didaktične strategije. V elektronski obliki je monografija objavljena na spletni strani smejse.it, kjer je pred dvema letoma nastala tudi monografija o učenju slovenščine v vrtcih. Na portalu je na voljo še nekaj učnega gradiva, ki so ga vzgojiteljice, učiteljice in profesorice pripravile prav tako v sklopu projekta SM(e)Jse.