Moja odprtost do Boga

Piše: Ambrož Kodelja

Svet gre dalje

Moj znanec, ki je navdušen nad Francozi in njihovo literaturo, mi je prinesel izvleček s citati iz knjige Chantal Delsor: Konec krščanstva.

Kdaj je neke stvari konec, je težko ugotoviti. Velikokrat mislimo, da so se končale razne ideologije, ki so zaznamovale polpretekli čas, pa ni tako. Še vedno tu pa tam, nekje bolj, drugje manj, znova izbruhnejo na dan in povzročijo kar nekaj pozornosti. Avtorica omenjene knjige piše: “Družbo ne sestavlja nekaj intelektualcev, sestavlja jo množica ljudi, ki jim zdrava pamet prišepetava, da se za vrati skriva nedoumljivo, ti so vsaj agnostiki, če že niso verni.” Upoštevati moramo, ali se strinjamo ali ne, da je krščanstvo v želji, da bi se uveljavilo, ob sebi “ustvarilo” postmoderno družbo, ki krščanstvo zavrača. Pri vsej želji in pričakovanju je tako postalo krščanstvo manjšina. Mi, ki živimo v manjšini, dobro vemo, da je zanjo pomembno, da je strpna, potrpežljiva, vztrajna in tudi spoštljiva do večine.

Tega se današnja Cerkev zaveda, zato se na to novo stanje tudi privaja. Ponekod deluje zelo strpno, preudarno in razumevajoče, so pa tudi primeri v Cerkvi, ko se povzročajo konflikti, zlasti pri tistih, ki se tega novega stanja ne zavedajo. Lahko bi rekli: “To so tisti, ki z mislimi živijo izven časa, v nekem svojem, napol sanjskem svetu.”

Tako so se danes verniki znašli v nekem iskanju. (Verni človek je bil vedno iskalec Resnice!) Kaj, kje, kako pristopiti k vsemu temu, da bi kot krščanska manjšina postali zanimivi, tudi za večino, ki živi ob nas, in bi ji vrednote, ki jih Cerkev uči, pritegnile. Poskusov je nič koliko, od tistih, ki organizirajo razne seminarje, koncerte, predavanja … Drugi si še vedno domišljajo, da je treba graditi z rokami, da bodo vidni sadovi naših rok, in tako se nam bodo oddaljeni približali. Bili so tudi časi, ko je beton v Cerkvi zamenjal oznanjevanje. Teh časov ni več!

Ob vsem tem bi se vsak vernik moral najprej vprašati: Koliko jaz sledim božjim zapovedim, čeprav je On naš Zapovednik? Danes je kristjan zelo previden do takšnih in drugačnih civilnih zakonov, čeprav je Zakon izšel od Njega. Prav tako ne sledimo formam; če so brez Duha, ostajajo formalnost. Kristjan sledi osebi – Jezusu Kristusu. On je razlog, zakaj se imenujemo kristjani. Teologija in tudi nauk Cerkve nas pripeljeta do srečanja z živim Bogom. 

Moja odgovornost do drugih je odprtost do Boga. Naša odprtost do Boga in bližnjih je Božja odprtost do nas in sveta. Tako kot pravi Mojster Eckhart: “Oko, s katerim mi gledamo Boga, in oko, s katerim Bog gleda nas.”

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme