Moč molitve
Na Goriškem smo se minulo soboto s pogrebno mašo v goriški stolnici poslovili od msgr. Oskarja Simčiča, staroste slovenskih duhovnikov, človeka številnih talentov in dialoga, dolgoletnega predsednika Goriške Mohorjeve družbe. Na Svetih Višarjah pa smo se v nedeljo v deževnem vremenu zbrali na 34. romanju treh Slovenij. Oba dogodka sta globoko povezana s krščansko vero in molitvijo, pa čeprav prevečkrat na to pozabljamo. Ko govorimo o krščanskih pogrebih in o romanju treh Slovenij, govorimo najprej o molitvi. Seveda romanje označuje tudi kulturni dogodek, a je najprej in predvsem romanje slovenskih vernikov iz zamejstev, zdomstva in matične Slovenije k Svetovišarki Materi Božji. Na Svetih Višarjah je bilo lepo, ko smo slišali iz ust ljubljanskega pomožnega škofa dr. Franca Šuštarja povabilo k molitvi: “Na to goro Višarje prihajamo k Mariji, naši Božji Materi in Materi Cerkve. Prihajamo z željo po zahvali Mariji za naš narod in vse dobrine, ki jih prejemamo zaradi poklicanosti v življenje našega naroda in ker jo kot Mater želimo prositi za varstvo, spremstvo in pomoč na naši življenjski poti.” Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi g. Janez Pucelj pa je na Svetih Višarjah na začetku maše dejal, da so si romanje vseh treh Slovenij zamislili, ker je prav, da se Slovenci skupaj zberemo in molimo. In ni naključje, da so se vsi na Svetih Višarjah spomnili pred osemdesetimi leti umorjenega dr. Lamberta Erlicha, “ki ga imenujemo tudi prerok slovenskega naroda”, kot je dejal dr. Šuštar. V Gorici pa smo v soboto med pogrebno mašo, ki jo je vodil goriški nadškof msgr. Redaelli v italijanščini, molili za pokojnega msgr. Simčiča vsi v slovenščini, tudi peli smo v slovenščini. Pevke in pevce je vodil starosta Zdravko Klanjšček, na orgle je igrala Martina Hlede; in prav njim gre iskrena hvala, da smo počastili velikega moža na dostojen način in v njegovem materinem jeziku, kot si je to zaslužil!
