Mlada Slovenka iz Bele Peči je razdvojenost manjšine spoznala v Gorici

Majda Jalen in Joško Jelen sta v še vedno težkih povojnih časih, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, maturirala na goriškem učiteljišču. Majda je že srednjo šolo obiskovala v Gorici, kamor so jo starši iz Bele Peči na Trbiškem poslali, da bi se lahko šolala v maternem jeziku. Leta 1946 so selitev mladega dekleta olajšala poznanstva, ki jih je družina že imela v Gorici. Med drugim sta družini pomagala Anton Kacin in Andrej Budal, ki sta Majdinega očeta spoznala med šolanjem v Idriji. Dve leti je Majda preživela tudi v zavodu pri šolskih sestrah, na ta čas ohranja veliko lepih spominov.

V obdobju, ko izobraževanje še ni bilo dostopno vsem, so slovenske šole v Gorici predstavljale pomembno središče nadarjenih mladih, ki so pozneje sooblikovali življenje slovenske manjšine na literarnem, kulturnem in družbenem področju. S takrat še najstniki Majdo in Joškom so se šolali tudi pesnik, dramatik in esejist Filibert Benedetič, učitelj in kulturni delavec Ivo Bolčina, politična delavka in urednica Marija Ferletič, pa še številni drugi. V razredu so se spletle močne prijateljske vezi, ki so se ohranile vse do danes.

A Majda se selitve v Gorico ne spominja samo zaradi veselih trenutkov. Šele tam je spoznala razdvojenost slovenske manjšine. V domači Beli Peči in širšem Trbiškem namreč razlikovanja med “belimi” in “rdečimi” niso poznali. To, kar danes sama imenuje “grda politika”, jo je kot mlado dekle presenetilo, pa tudi razočaralo. Spominja se, kako so nekateri profesorji v šoli razlikovali med dijaki zgolj zaradi političnih prepričanj.

Razhajanja med dvema političnima in družbenima poloma Slovencev v Italiji danes razume predvsem v luči krutih izkušenj, ki so jih Slovenci na Goriškem in Tržaškem doživljali v času fašizma — izkušenj, ki jih v Beli Peči niso poznali. “To morate poznati tudi mladi,” odločno pove. Iz njenih besed pa je jasno, da teh spominov ne obuja zato, da bi med današnjimi generacijami netila nova nasprotja. Nasprotno – želi spodbuditi razmislek, da bi pretekle delitve ostale le del spomina starejših, prihodnost pa bi gradili na novih temeljih, brez razlikovanj med “mi” in “vi”, med “našimi” in “vašimi”.

O razgibanih življenjskih potek Joška Jelena iz Doberdoba in Majde Jalen iz Bele Peči lahko preberete na tretji strani zadnje tiskane izdaje (klikni in preberi).