Ministrica Ljudmila Novak: “Treba se je boriti za poštenost in pravičnost!”
Gospa Ljudmila Novak, ki smo jo pri nas že spoznali, saj se je udeležila vrste odmevnih kulturnih prireditev in se takoj na začetku svojega dela seznanila z nami, prihaja iz vrst stranke Nova Slovenija, bila je že evropska poslanka in poslanka v Državnem zboru ter je predsednica Nove Slovenije, obenem pa tudi edina ženska v sedanji slovenski vladi, ki jo vodi Janez Janša.
Najprej hvala za to, da ste sprejeli prošnjo za pogovor za naš slovenski tednik Novi glas.
Bi nam lahko orisali svojo življenjsko pot in nam povedali, zakaj ste se odločili za vstop v politiko, ki danes ni na najboljšem glasu?
Poklicno pot sem po študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani začela s poučevanjem slovenščine in nemščine v srednji šoli. Kar 20 let sem opravljala ta čudoviti poklic, saj me delo z mladimi zelo veseli. V politiko sem aktivno vstopila pred 11 leti, ko sem na pobudo stranke kandidirala in bila izvoljena za županjo Občine Moravče. Potem se je začelo vse skupaj odvijati samo po sebi. Najprej sem se znašla v vlogi evropske poslanke, potem na čelu Nove Slovenije, ki ji je pod mojim vodstvom ponovno uspelo priti v Državni zbor, kjer sem bila najprej poslanka in podpredsednica parlamenta. Po vstopu NSi v koalicijo pa smo v stranki ocenili, da bi bilo koristno, da kot predsednica stranke prevzamem ministrski položaj. Biti aktiven v politiki sicer ni vedno lahka naloga, predvsem zato, ker si pod nenehnim pritiskom javnosti. Vendar pa je to častna in predvsem odgovorna naloga, saj moraš v imenu drugih sprejemati odločitve, ki bodo državo in družbo vodile v lepšo in boljšo prihodnost.
Postali ste ministrica za vse Slovence, ki živijo zunaj meja Slovenije. Kako bi svoje delo najlepše opisali?
Vesela sem, da mi je bila zaupana naloga ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gre za področje, ki mi je že od nekdaj blizu. Z manjšinami sem se aktivno ukvarjala že kot evropska poslanka. Zdaj mi je kot ministrici naloženo, da skrbim za tesen stik z rojaki izven meja matične domovine in poskrbim, da bodo v domovini vedno dobrodošli, spoštovani in cenjeni. Za dosego teh ciljev je pri mojem delu nepogrešljivo terensko delo, zato jih obiščem in s tem pokažem podporo Slovenije njihovemu delovanju. Poleg tega si želim, da bi ti ljudje obiskali domovino, zato bomo na Uradu v sodelovanju z organizacijami civilne družbe in nekaterimi drugimi ustanovami tudi letos organizirali prireditev Dobrodošli doma, ki jo bo Ljubljana gostila 4. julija.
Dovolj dolgo ste že ministrica, da nam lahko zaupate svoje največje naloge, uspehe in težave.
V prvih treh mesecih ministrovanja sem se srečala s številnimi predstavniki slovenskih organizacij zunaj Slovenije ter obiskala vse zamejske skupnosti in tudi Slovence v Milanu, Splitu in Bad Urachu, kjer sem se srečala s predstavniki slovenskih kulturnih društev, katoliških misij, učiteljev slovenske dopolnilne šole in socialnih delavcev iz celotne Nemčije. Pri tem sem se seznanila z njihovim delom in tudi s težavami, s katerimi se soočajo. Na podlagi tega zdaj na Uradu lahko delamo v smeri odpravljanja težav in izboljšanja njihovega položaja. Predvsem pa si prizadevam za tesnejše gospodarsko sodelovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu z matično domovino. V tej luči že pripravljamo nekaj dogodkov.
V Italiji Slovenci o odnosu do lastne slovenske identitete razmišljamo različno, nekateri se nagibajo k bolj multikulturnemu odnosu do slovenstva in slovenščine, drugi to multikulturnost sicer živimo, a nas ni sram govoriti o slovenski identiteti in narodnosti, predvsem pa ne biti na to ponosni. Vaš pogled na to.
Vedno poudarjam, da je dvojezičnost velika prednost. Pripadanje dvema kulturama in znanje dveh jezikov na ravni materinščine je velika poslovna priložnost, ki jo morate izkoristiti. To je pomembna kulturna in poslovna vez med slovenskim in v vašem primeru italijanskim trgom, saj poleg znanja obeh jezikov poznate tudi obe zakonodaji in tako lahko ključno prispevate h gospodarskemu povezovanju, ki je sploh v teh kriznih časih ključno za preživetje. Zato je prav, da ste ponosni na svojo slovensko identiteto in narodnost, ki je pomemben most za sodelovanje med državama.
V Italiji se nas večina Slovencev prepoznava v Svetu slovenskih organizacij in Slovenski kulturno gospodarski zvezi, med katerima sicer teče sodelovanje, a med njima obstajajo tudi razlike. V našem prostoru se je pojavilo več predlogov, po katerih bi bilo smotrno se združevati na vseh področjih. Sami iz izkušenj vemo, da pri nas ena in ena ne pomeni nujno dva, ampak včasih celo manj kot ena. Vaše mnenje o tem.
Kot sami ugotavljate, se večina zamejskih Slovencev v Italiji povezuje v društva in organizacije, ki jih pokrivata dve krovni organizaciji, nastali v preteklosti spričo zgodovinske realnosti.
Urad vseskozi aktivno spodbuja sodelovanje društev ter čim tesnejše sodelovanje obeh krovnih organizacij s ciljem večje prepoznavnosti slovenskih dejavnosti in projektov ter v splošno korist zamejskih Slovencev na tem območju.
Sedanja finančna kriza najeda kulturno in druga delovanja vseh nas, tudi slovenske manjšine v Italiji. Veliko naših ustanov, med njimi tudi naš tednik Novi glas, živi tudi zaradi finančnih prispevkov iz Slovenije ter seveda Italije. Bodo ta sredstva iz Slovenije v prihodnje ostala na enaki ravni ali bo res prišlo do krčenja sredstev?
Sredstva iz proračuna RS za leto 2012 namenjena za sofinanciranje dejavnosti avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu so bila v okviru rebalansa proračuna znižana do take mere, da bodo odobreni zneski na javnem razpisu za letošnje leto znižani za nekaj odstotkov.
Je po vašem mnenju možno, da bi skupaj z italijansko diplomacijo našli ustrezno rešitev za neke vrste strukturalno financiranje najpomembnejših ustanov Slovencev v Italiji, da ne bi te ustanove bile leto za letom predmet pogajanj, predvsem pa negotovosti?
Rešitev, ki jo omenjate, je zagotovo možna in načelno se izvaja na podlagi italijanskega zakona o zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji. Za sprejem strukturne rešitve bi bila poleg ustrezne zakonske podlage potrebna tudi zadostna stopnja politične volje. Skupna prizadevanja Urada in slovenske diplomacije so in bodo tudi v prihodnje šla v smeri iskanja poti do tovrstne rešitve.
Vrsto let ste bili poslanka v Evropskem parlamentu. Ali bi nam lahko predstavili to vašo izkušnjo?
Biti evropski poslanec je izjemna izkušnja. Sprva me je dejstvo, da bom razpeta med Brusljem, Strasbourgom in Slovenijo in da bom štiri dni na teden ločena od družine, malo skrbelo. Vendar je šlo iz leta v leto lažje, sploh zadnja tri leta, ko se je v Bruselj preselila najmlajša hči, ki je tam obiskovala srednjo šolo. Je pa bilo teh pet let neprecenljivih, saj sem imela čast sooblikovati evropsko politiko, spoznala sem veliko izjemnih ljudi in se spoprijateljila z veliko poslanci, največ iz CDU in CSU. V tem času sem spoznala tudi svojo politično vzornico, nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je zelo pozitivna, zaupanja vredna političarka in po mojem mnenju govori tisto, kar v resnici misli in čuti.
Evropska unija trenutno doživlja najhujše obdobje v svoji zgodovini. Kje je po vašem mnenju geneza tega stanja, kakšen pa je izhod iz krize?
Že ves čas poudarjam, da se nismo znašli le v finančni in gospodarski krizi, temveč tudi v krizi vrednot. Prepričana sem, da bomo morali stopiti nazaj k pravim vrednotam. Na državni oz. evropski ravni je treba ponovno vzpostaviti pravni red, treba se je boriti za poštenost in pravičnost. Človek mora biti vedno na prvem mestu.
Kakšna bo po vašem mnenju prihodnost parlamentarne demokracije zahodnega kova? Politika je namreč v zadnjih desetletjih izgubila moč in postala tarča premoči finančnega tržišča. Kako se lahko povrnemo na smotrno ravnotežje med politiko kot izrazom želja družbe in urejenim (ter bolj etičnim) gospodarsko-finančnim sektorjem?
Prepričana sem, da je prav pomanjkanje vrednot tisto, kar je zamajalo parlamentarno demokracijo, za katero menim, da je dobra in pravična oblika družbene ureditve. Prepričana sem, da ravnotežje med željami družbe in gospodarsko-finančnim sektorjem lahko povrnemo le s pravimi vrednotami, ki bodo premagale rek, da je denar sveta vladar.
Gospa ministrica, iskrena hvala za pogovor!
Danijel Devetak, Igor Gregori in Jurij Paljk
