G. Danilo Lisjak o uspehih v svojem misijonu v Ugandi
Oktober je mesec misijonov, letos še posebej, o čemer je pred časom spregovoril papež Frančišek, ki toplo vabi vse vernike, da se zavedamo pomena dela misijonark in misijonarjev.
Objavljamo drobcen zapis našega prijatelja misijonarja Danila Lisjaka, ki se te dni mudi v domovini, nas je pa takoj po prihodu tudi obiskal v uredništvu, za kar smo mu iskreno hvaležni. G. Danilo Lisjak je tesno povezan z nami že od svojih začetnih let v Afriki in tudi tokrat je prinesel s seboj pripovedi, predvsem pa veselje nad uspehi v svojem misijonu v Ugandi, kjer zadnja leta deluje. / Ured.
Prisrčen pozdrav domovini in prijateljem ob meji in zdomstvu!
Misijoni ob Nilu so bili letos ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja deležni večje pozornosti. Moj obisk v domovini je bil načrtovan že v januarju, ko sem bil povabljen, da kot ‘misijonar ob Nilu’ (misijon Atede ob Nilu) nagovorim rojake pionirja ponilskih misijonov v župniji Knoblehar na Dolenjskem in mašujem na Stopnem v božjepotni cerkvi rožnovenske Matere Božje v nedeljo, 6. oktobra.
S prijateljem Ivom Saksido iz Zalošč pri Dornberku sva pripravila priložnostni film, v smislu nekakšne ‘žetve’, ki je sad velikih naporov in darovanih življenj (37) prvih misijonarjev Knobleharjevih sodelavcev. Mučenci močne vere v Kristusa so odhajali v neznano z velikim navdušenjem in ljubeznijo Cerkve, ki jih je poslala. Seme je raslo in v sto letih so zrasli cvetoči misijoni in škofije ob Nilu. Sedem jih je v Južnem Sudanu in štirje na bregovih Nila na severu Ugande, kjer tudi sam delujem že skoraj 10 let. Moje misijonsko delo sem zapisal spominu našega rojaka Knobleharja. Tudi zaradi velike pomoči Slovencev iz domovine in zdomstva. Poleg duhovne in gmotne pomoči sem vesel tudi številnih laičnih sodelavcev (okrog 60), ki so prihiteli iz domovine v pomoč pri gradnji. Pridni kot doma smo tudi v misijonu pokazali ljubezen in spoštovanje do domačinov s trdim delom. Ostaja še bolnišnica, ki bo poleg novega župnijskega kompleksa za 25.000 župljanov in 20 podružnic, nove osnovne, srednje in poklicne šole zaokrožila celoto. Redovna skupnost sester iz Južne Koreje bo skrbela za upravljanje bolnišnice in poklicne šole (šiviljstvo in pletilstvo in šola za življenje). 540 letošnjih birmancev dokazuje tudi dobro zasnovano pastoralno delo po načinu sv. Janeza Boska.
Možje iz gornje in spodnje Doline so že na delu v zbiranju potrebnih materialov za novo bolnišnico, ki bo sklepno delo in v korist najbolj ranljivih članov našega področja – mater in otrok (porodnišnica). Majhna skupina mojstrov zidarjev se počasi organizira, da bi skupaj z domačini za dober mesec zavihala rokave in učila novih načinov gradnje naše zidarje v misijonu (koristna globalizacija!). Ni jih strah priti v naš misijon, saj vedo, da je poskrbljeno za vse, ki hočejo pomagati in se tudi obogatiti ob spoznanju afriškega človeka, njegove kulture in življenja po veri zlasti pri živahnih nedeljskih bogoslužjih. Ob tej priložnosti se zahvaljujem dobrim ljudem, ki še vedno radi podpirajo naše delo ob Nilu v travnatih savanah, kjer ljudje še vedno živijo skromno v slamnatih kolibah. Ni elektrike, ni interneta. Nad nami pa je moč sonca in predvsem Božjega Sonca, ki nas priganja in bogati v služenju preprostim in ubogim. Kaj boljšega… ne brez vas! Želim vam lep misijonski mesec in milosti iz molitve rožnega venca!
Za vse hvaležni Danilo Lisjak, še dva tedna na Saksidu pri Dornberku.
