Med izbiro in zgodovino: spomini dr. Bonuttija
S svojim gostovanjem na večeru v Peterlinovi dvorani, ki je bilo v ponedlejek, 30. novembra 2015, se je dr. Karl Bonutti oddolžil Društvu slovenskih izobražencev, saj bi moral prav tu predavati pred dvajsetimi leti. Kot je sam priznal, takrat se to ni posrečilo, ker se je moral vrniti v Ameriko. Priložnost za tokratni nastop pa je bila njegova avtobiografija Med izbiro in zgodovino. Spomini goriškega Slovenca, ki je letos izšla pri Goriški Mohorjevi družbi.
Uvodni pozdrav je pripadal ravno gostu, akademiku in diplomatu, ki se je pred nekaj leti po dolgem obdobju v tujini vrnil v domači kraj. Najbrž mu je ravno ta občutek razseljenosti, ki mu je zapustil neizbrisno sled, narekoval misel, ki je vzporejala sedanjo migrantsko krizo beguncev z nekdanjo izkušnjo velikega števila izseljecev, tudi slovenskega porekla. “Veliko ljudi, ki so v tujem okolju našli nov dom, je v sebi ohranilo občutek begunstva do smrti”, je zaupal in izpostavil, kako nihajoč postane odnos izseljencev do matične domovine, ko nove generacije prevzamejo mesto starejših. Poudaril je tudi, da je naša matična domovina po osamosvojitvi premalo poskrbela, da bi nekdanje izseljence in njihove potomce ponovno privabila domov. Morda za to pomanjkljivostjo tiči še nerešeno vprašanje odnosa med partizani in domobranci, ki je še do danes preprečila temeljito narodno katarzo (Slovenija še danes skriva krvnike in množična grobišča). Kljub temu pa je Bonuttijev pogled na prihodnost slovenskega naroda pozitiven, še lepše bo, če bo Slovenija imela več posluha za našo manjšino v Italiji, ki dejansko brani to mejo matičnega državnega ozemlja.
V nadaljevanju večera je dr. Bonutti v pogovoru s tajnikom goriške založbe Markom Tavčarjem razpredel osrednje mejnike svojega življenja, ki so temeljili na ključih izbirah – od tod naslov knjige, je upravičeno ugotavljal Tavčar. Od rodne Bukovice ga je pot peljala najprej v Gorico, kjer je dokončal gimnazijo in prišel v stik z velikimi slovenskimi duhovniki (gost se je rad spomnil tudi na g. Humarja in dr. Kacina, s katerima je ohranil stik tudi zaradi gradnje Katoliškega doma), sledili so univerzitetni študij v Švici, poroka, vse do odločitve za Združene države Amerike, kjer se je po neuspešni newyorški izkušnji nastanil v Clevelandu: tu je ob napornem delu v tovarni ter skrbi za družino magistriral iz ekonomije in si tako odprl vrata v ameriški akademski svet in kot profesor začel svojo plodno univerzitetno kariero na clevelandski državni univerzi. Iz Amerike je vselej tkal vezi z goriškim okoljem in slovenskim akademskim svetom, kar je bilo domala pionirsko dejanje. Z osamosvojitvijo Slovenije je dr. Bonutti leta 1992 postal prvi častni konzul v Clevelandu, leta 1998 pa je bil imenovan za veleposlanika RS pri Svetem sedežu v Vatikanu, kjer je ostal do leta 2002. V to obdobje sodi beatifikacija Antona Martina Slomška z obiskom papeža Janeza Pavla II. v Mariboru ter podpis sporazuma med Svetim sedežem in Slovenijo.
V svojem izvajanju je dr. Bonutti izpostavil dva vidika, ki sta vezana na dva sporna lika slovenske preteklosti, in sicer na nekdanjega ljubljanskega nadškofa Rožmana in na nekdanjega goriškega nadškofa Margottija. Dejansko je dr. Bonutti začel pisati svoje spomine zato, da bi lik nekdanjega ljubljanskega cerkvenega dostojanstvenika rehabilitiral in ovrednotil njegove človeške in duhovne lastnosti, ki jih je določen del slovenskega zgodovinopisja in politike razvrednotil zaradi medvojnega obdobja in odnosa z okupacijskimi silami. Dr. Bonutti je poudaril, da so bila Rožmanova prizadevanja usmerjena v reševanje čim večjega števila življenj, stiki, ki jih je imel z okupatorjem, so bili ravno odraz te njegove želje: če je kdajkoli storil napake, jih je počel v dobri veri. Prav tako je bil goriški nadškof Margotti tarča nepravičnih napadov, saj je na primer ravno na podlagi njegovega posredovanja oblast omilila pritisk na slovenske rojake v taborišču v Gonarsu. Med drugim dr. Bonuttija veže na osebnost msgr. Margottija tudi poseben zahvalni odnos, saj mu je takratni pastir goriške Cerkve omogočil študij v Švici. Skratka, na zgodovino se ne sme gledati enostransko, ampak z določeno diplomatsko distanco …
Knjigo dr. Bonuttija so prejšnji teden predstavili tudi v Goriškem muzeju Kromberk. Z avtorjem se je pogovarjal nekdanji generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj.
IG
