Marsikje nam je uspelo doseči zaželeni rezultat
Spet smo pred koncem leta in nastopom novega. Kot vedno je to čas obračunov in sintez opravljenega dela ter splošnega stanja, v katerem bomo prestopili v novo leto 2014. Krovna organizacija slovenske narodne skupnosti, kakršen je Svet slovenskih organizacij, je prav gotovo najbolj poklicana za to, saj ima pregled nad celotnim dogajanjem.
Predsednik Drago Štoka, kakšna bi lahko bila vaša splošna ocena za leto 2013?
Tudi to leto je minilo nihajoče in v novo leto vstopamo z mnogimi še odprtimi vprašanji. Na marsikaterem področju nam je uspelo doseči zaželeni rezultat, pri drugih pa bo potrebno še več prizadevanja in dela. Na splošno sem prepričan, da se je naša narodna skupnost utrdila. Kljub temu da so napori še potrebni, sta uveljavitev in izvajanje naših pravic splošno sprejeti dejstvi. V širši deželni družbi se tudi vedno bolj širi prepričanje, da je narodna in jezikovna raznolikost bogastvo za vse. Verjetno bi se tega morali še najbolj zavedati mi sami.
Kako to mislite?
Čeprav se zdi nekoliko zastarelo, se moramo povrniti kakšno desetletje nazaj. SSO so ustanovili društva in organizacije, ki so v povojnem času delovali na načelih slovenstva, krščanstva in demokracije. Njihovo delovanje, predvsem kar se tiče vodstvenih kadrov, je bilo skoraj v celoti na prostovoljni ravni in brezplačno. Delalo se je iz prepričanja o močnih idealih. Danes pa so se časi spremenili in tudi pogoji so drugačni. Tudi mi se moramo temu primerno prilagoditi, da ohranimo enako učinkovitost v našem delu. Ideali ali vrednote, ki so do danes bili temelj SSO in njegovih članic, pa so ravno tako aktualni kot takrat.
Je treba torej dobiti neko ravnovesje?
Seveda. Lahko bi šli v to, da bi skušali sredstva preusmeriti v večjo profesionalizacijo, bi pa tako tudi tvegali, da nam zmanjka delo na terenu, ki ga opravljajo manjša društva. Tudi njih je treba primerno nagraditi. Poglejte samo, koliko pobud dosega vrhunsko raven, od vaških dramskih družin, vokalnih skupin, športnih ekip itd. Vsega tega ni mogoče prezreti, ker je tisti humus, iz katerega bomo lahko črpali prihodnje kadre, ki bodo odlično poznali delo na terenu. Kako bo lahko vodil kakšno večjo ustanovo ali organizacijo nekdo, ki ni nikoli poizkusil delovanja v krajevnem društvu? Ta povezava je neobhodna, drugače tvegamo birokratizacijo našega delovanja, in to bi bilo pogubno.
Od vsega povojnega časa naprej smo Slovenci v FJK vedno zelo odvisni od političnega stanja. Kako ocenjujete sedanje čase, ko je prav v politiki prišlo do marsikatere novosti?
Zdi se mi, da se na političnem področju odpira novo obdobje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kriza je nedvomno naredila svoje in to je pljusknilo v politično areno. Kot lahko vidimo od februarskih vsedržavnih in od aprilskih deželnih volitev, se v Italiji uveljavlja nova politična generacija, ki nosi nove poglede in načine razmišljanja ter ukrepanja. Tudi prodorna uveljavitev Mattea Renzija gre v to smer. Računati moramo torej na spremembe, saj so novi obrazi v politiki prišli na površje na podlagi ljudskih glasovanj in to ima veliko težo.
Pri SSO pa smo od nekdaj podpirali samostojno politično nastopanje Slovencev v FJK. Tega prepričanja smo še danes, ker le samostojna politika nam lahko omogoči tisto avtonomijo, v kateri bi nas končno obravnavali kot subjekt in ne le kot pripadnike ene ali druge politične opcije.
Svet slovenskih organizacij je krovna organizacija, ki ima svoj temelj tudi v krščanskih vrednotah. Tudi temu je leto 2013 prineslo marsikaj novega. Kako gledate na to?
Glede katoliške Cerkve mislim, da je še vedno največja novost ravno papež Frančišek, ki celotno krščansko občestvo spodbuja k izvirnim koreninam evangelija. Za slovenske župnije v zamejstvu moram biti hvaležen vsem našim duhovnikom, ki vztrajno delajo pri podeljevanju zakramentov in apostolatu v slovenskem jeziku. Žal se to skrito in neprecenljivo delo ne upošteva, kot bi bilo treba. Upam, da bo z novim letom boljše, saj smo pri SSO imeli kar nekaj srečanj z duhovniki, in to sodelovanje je potrebno utrditi.
Za Cerkev v Sloveniji pa srčno upam, da bo čim prej prebrodila težavno stanje. Mislim, da je to mogoče, in v tem me je potrdil tudi kardinal msgr. Franc Rode, ko sem ga obiskal pred kratkim v Rimu.
Tematika, s katero se SSO najbolj ukvarja, so finančna sredstva. V Italiji je bil odobren stabilizacijski zakon, v Sloveniji pa objavljen razpis Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2014. Kaj se obeta?
Kar se tiče finančnih sredstev iz zakona 38/01, smo na dobrem, saj so sredstva potrjena tudi za naprej. Zelo verjetno se bomo morali soočiti s kakšno novostjo glede porazdelitev s strani deželnih uradov. To bo ena glavnih tem, s katero se bo ukvarjala nova posvetovalna deželna komisija za Slovence v FJK. Z naše strani si bomo prizadevali, da bomo odprti za nove predloge, vendar je treba, da se zagotovi delovanje vseh, tudi manjših društev. Vedno večjega pomena bodo evroprojekti, tako da je nadvse spodbudna izkušnja, ki si jo je SSO pridobil na tem področju. To znanje lahko sedaj posredujemo tudi drugim članicam.
Glede Slovenije pa me nekoliko skrbi. Kot je zapisano v razpisu za leto 2014, je sredstev res manj. Seveda se vsi zavedamo, da je Slovenija v hudem finančnem in gospodarskem položaju, to nam ni vseeno. Upam pa le, da bodo naši narodni skupnosti ponujeni alternativni viri financiranja, ki lahko zapolnijo tisto, kar je zmanjkalo pri razpisu. Za to potrebujemo kapilaren pretok informacij in večje vključevanje naših organizacij in društev v državne razvojne programe Republike Slovenije.
Ker smo pri temi odnosov s Slovenijo, je umestno vprašanje glede dogajanja okrog Slomaka oziroma novega Slomaka. Kaj nam o tem lahko poveste?
Celotna zadeva je zelo čudna. Slomak pomeni Slovenska manjšinska koordinacija, tako je nastal in deloval. Pravilnik je bil dobro napisan in omogoča enakovredno raven vsem članom. Ključnega pomena sta člena o rotaciji predsedniške funkcije in o sprejemanju sklepov na podlagi soglasja vseh članov.
Težave so se začele pri nespoštovanju rotacije predsedniške funkcije, še hujše pa je dejstvo, da se hoče spremeniti način sprejemanja sklepov in iz soglasnosti preiti na dvotretjinsko večino. To je za SSO in tudi za NSKS nesprejemljivo. Zelo sporna je tudi zadeva, da se hoče to uveljaviti z ustanavljanjem nečesa novega, ki s Slomakom nima kaj opraviti.
Pred kratkim je deželni svet SSO obravnaval problematiko slovenske šole. Kako ocenjujete ta posvet?
Zahvaliti se moram vsem štirim predavateljem, ki so posegli, in tudi vsem tistim, ki so se vključili v razpravo. Sicer bi potrebovali še več časa in gotovo se bomo k tej tematiki povrnili. Slovenska šola je eden izmed osnovnih temeljev naše narodne skupnosti. Kot ustanova, ki je vraščena v družbo, je seveda deležna njenih vplivov, pozitivnih in negativnih. Zato je potrebno, da smo na slovensko šolo vedno zelo pozorni in da je stalen dialog med šolskimi organi, civilno družbo in politiko. Kot sem že povedal, mora šola biti v koraku s časom, ne sme pa izgubiti lastne identitete oziroma zavesti, da je slovenska šola.
In sedaj sklepna misel.
Ne more biti drugače kot voščilo vsem, da bi doživeli res blagoslovljen Božič in končno le bolj veselo in zdravo novo leto 2014.
Julijan Čavdek
