Mark Knopfler – Privateering (Mercury, 2012)
Z lahkoto zamenjujemo prestave in glasbene registre, pa vendar ohranjamo našo, prepoznavno identiteto. Za teden dni smo se zamaknjeno prepustili šansonom slovenske popevke z Romano Kranjčan, tokrat pa se duhovno povezujemo s poslušalnico, ki je izšla pred dvema epizodama. O novi mojstrovini Boba Dylana smo rekli, da gre za eno boljših poglavij njegove sodobne zgodovine. Še enega rockerskega velikana mesec dni poslušamo z obnovljeno strastjo.
Mark Knopfler, hitrotekač brez trzalice, ki je postal junak kolektivne rockerske kulture s skupino Dire straits in hiti Sultans of swing ali Money for nothing, riše obzorja rock glasbe 21. stoletja. V času, ko je “rocker” lahko vsak, ki premore nekaj sto evrov za poceni kitaro, širok klobuk in oprijete jeanse, Dylan in Knopfler vračata pravilna razmerja kakovosti.
Privateering je monumentalna plošča. Dvojni CD z dvajsetimi skladbami, pravi distilat solistične izkušenosti, piedistal vseh elementov, ki jih Knopfler veže nase vse življenje. V njem najdejo prostor melanholične folk-songs, avtorski blues, spogledavanja z irsko tradicijo in briljantna namigovanja na zvočnosti Dire straitsov. Kitarist, pevec in skladatelj iz Glasgowa je nedvomno v dobri formi, saj se z obnovljenimi močmi spopada z boogies in shaffles ter potrjuje 27. mesto na lestvici najboljših kitaristov vseh časov revije Rolling stone. Lahko rečemo, da je britanski podpisanec Fender Stratocaster predan filozofiji bluesa, ki dopušča raznorazne ekskurzije, bolj električne (Don’t Forget Your Hat), preko govorjene besede (Hot or What) v pravem čikaškem stilu in nepomanjkljivih balad (prekrasna uvodna Redbund tree), impresionističnih in polnih poetike. Knopfler se prepusti še akustičnim galopom, kot v skladbi Got to Have Something, ter mrzlični energiji (Corned Beef City).
Smešno bi bilo reči, da je ikona Mark Knopfler dosegel umetniško zrelost. Dovolj bo, če rečemo, da je Privateering ena njegovih najboljših solističnih stvaritev, tako bogat in pester plošček, da bi ga lahko kar poimenovali Best of.
Jernej Šček
