Malo možnosti za dogovor politike o premagovanju krize in o reformah
V Sloveniji potekajo dogodki in družbeni procesi, ki potrjujejo globoko ideološko in politično razdvojenost in zaradi tega ovirajo ter pogosto celo preprečujejo razumsko razmišljanje in ukrepanje. Predsednik države dr. Danilo Türk se obnaša vzvišeno in deluje v znanem slogu razlagalca in najboljšega poznavalca ključnih tem v državi in na tujem. Včasih se zdi, da s predsednikom vlade kar tekmujeta v tem, kdo bo prvi sprejel kakšno pomembno osebnost iz tujine. Državni poglavar zdaj zavzeto in neumorno deluje, da bi bil na volitvah 11. novembra ponovno izvoljen na položaj najvišjega predstavnika Slovenije. Premier Janez Janša pa si, tako je videti, prizadeva za ohranitev že v prejšnjih aktivnostih pridobljenega ugleda in prestiža v mednarodni politiki in njenih okoljih.
Ideološka in politična razklanost v slovenski politiki in družbi zastruplja ozračje v mnogih dejavnostih in na nekaterih pomembnih področjih. Marsikje se sprevrača v fanatizem. Med politiki k razumu in enotnosti za skupno premagovanje krize in ureditvi drugih problemov v dramatičnih tonih in s svojim značilnim besednjakom najbolj poziva Borut Pahor, nekdanji premier in tudi nekdanji predsednik stranke Socialnih demokratov. Javnosti je predstavil dokument, poimenoval ga je kot deklaracijo, v katerem opozarja, da se izteka čas za pomiritev v politiki in državi. Sedanji vladi naj bi pomagali, da bi skupaj premagali krizo, ki je po njegovem prepričanju bolj politična kot pa gospodarska in finančna. Borut Pahor želi, da bi se o zadevah, pomembnih za državo, sporazumela nosilca nasprotujočih si političnih opcij, Janez Janša in Zoran Janković. Če pa sporazuma v politiki in državi najpozneje v enem letu ne bo, bo po Pahorjevem prepričanju Slovenija doživela bankrot.
Toda dogajanja v Sloveniji se nadaljujejo po ustaljenih merilih in miselnih vzorcih, ki so politikom, a tudi t. i. navadnim ljudem, ostali v zavesti iz obdobja nekdanjega režima. Sindikati napovedujejo, da se bodo s podporo poslancev iz opozicije odločili za dva referenduma. Z njima bi razveljavili zakon o slovenskem državnem holdingu, družbi, ki upravlja in gospodari z državnim premoženjem, in zakon o t. i. slabi banki. V tej bi zbrali posojila brez zadostnih jamstev, tista “na lepe oči”, ki so jih odobravale tri državne banke. Z odpravo bremen iz preteklega poslovanja bi tem bankam omogočili obnovo običajnega delovanja.
Odnosi med poslanci v parlamentu so dosegli novo vrelišče po napovedi vlade, da bodo v državnih proračunih za naslednji dve leti znižali sredstva za plače v javni oziroma državni upravi. Bilo naj bi za okoli 5 odstotkov manj denarja, kot pa ga je zagotovljenega v letošnjem proračunu. V javni upravi, ki zaposluje približno 160 tisoč uslužbencev, bodo morali bodisi bolj varčevati s sredstvi, ali pa bodo morali odpuščati uradnike in druge uslužbence. Med predlogi vlade vzbuja zaskrbljenost namera, da bi stopnjo davka na dodano vrednost povišali od sedanjih 8,6 na 20 odstotkov. Povišanje bi veljalo tudi za časopise, revije in druga natisnjena besedila, kar je že povzročilo zaskbljenost in proteste medijev in časnikarjev.
Javnost, tudi njen laični del, je z zadoščenjem sprejel pravni del afere, ki jo je zoper kardinala dr. Franca Rodeta sprožil časopis Delo. Znanstveno je bilo dokazano, da njegovo domnevno očetovstvo ni resnično. Najvišjemu cerkvenemu dostojanstveniku, kar jih Slovenci imamo, je pisno izrazil solidarnost in podporo tudi papež Benedikt XVI. Kardinal je ob spodletelem umoru njegove osebnosti, kot je afero poimenovala njegova pravna zastopnica Nina Zidar-Klemenčič, svojim prijateljem poslal odprto pismo. V njem se je zahvalil vsem, ki so njegov primer spremljali z molitvijo, in zapisal, “da je bilo to, kar je doživljal zanj ena najbolj bolečih preizkušenj v življenju. Niti izguba domovine, ko mi je bilo deset let, me ni tako globoko prizadela. Strašno pa je tudi spoznanje, kako je resnica v slovenski javnosti nemočna, kako prevladujeta laž in polresnica”.
Marijan Drobež
