Leon XIV. je podelil palij tudi novemu goriškemu nadškofu msgr. Dianinu

Papež je petintridesetim metropolitanskim nadškofom z vsega sveta izročil znamenje njihove pastirske službe

“Za nas je danes pomembno, da se ozremo k tema dvema svetnikoma – Petru in Pavlu – ter ob njunem zgledu razumemo, kako moremo tudi sami postati apostoli in graditelji edinosti, velikodušni služabniki resnice v ljubezni. V tem duhu se pripravljamo na starodavni in globoko pomenljivi obred podelitve palijev metropolitanskim nadškofom. Ti trakovi iz bele volne, okrašeni s križi, namreč izražajo zavezo vsakega pastirja – pa tudi vsakega kristjana –, da na svoja ramena vzame brate in sestre, ki so mu zaupani kakor jagnjeta Gospodove črede, ter zanje daruje svoje moči, čas, napore in tudi življenje, da bi evangelij dosegel vse ljudi in bi ves svet v njem našel harmonijo in slogo.”

S temi besedami je sveti oče Leon XIV. na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, 29. junija, v papeški baziliki svetega Petra v Rimu začel slovesni obred blagoslova in podelitve palijev petintridesetim metropolitanskim nadškofom z vsega sveta.

Med prejemniki palija je bil tudi novoizvoljeni goriški nadškof msgr. Giampaolo Dianin, ki ga je ob tem pomembnem trenutku za goriško nadškofijo in začetek njegove nadškofovske službe spremljala tudi delegacija iz Gorice. V slovesnem in ganljivem vzdušju se je tako znova odvijal starodavni obred, ki so ga ob začetku svojega poslanstva doživeli tudi njegovi predhodniki.

V delegaciji so bili poleg zaslužnega goriškega nadškofa in sedanjega apostolskega upravitelja msgr. Carla Redaellija še generalni vikar msgr. Paolo Zuttion, več duhovnikov goriške nadškofije, bogoslovci, redovnice iz dveh redovnih skupnosti, ki trenutno delujeta v nadškofiji in pri Sveti Ani, ter številni laiki. Veselje, ki so ga ob tem dogodku doživljali v Rimu, je spremljalo tudi praznovanje delegacije iz škofije Chioggia, ki je pripotovala, da bi pozdravila svojega škofa.

Palij je ozek trak iz bele jagnječje volne, ki se nosi prek ramen, oba konca pa visita čez prsi in hrbet. Okrašen je s šestimi črnimi križi. Njegov izvor sega v prva stoletja krščanstva in se navezuje na evangeljsko podobo dobrega pastirja, ki na svojih ramenih nosi izgubljeno ovco. Palij je znamenje pastirske službe metropolitanskega nadškofa do Božjega ljudstva, ki mu je zaupano, hkrati pa izraža njegovo občestveno povezanost z rimskim škofom, naslednikom apostola Petra. Po cerkvenem pravu ga smejo nositi le metropolitanski nadškofje, in sicer izključno na ozemlju svoje cerkvene pokrajine.

Paliji so stkani iz volne jagnjet, blagoslovljenih na god svete Neže, do podelitve pa so shranjeni ob grobu apostola Petra v vatikanski baziliki. Med evharističnim bogoslužjem po razglasitvi evangelija in papeževi homiliji sledi obred blagoslova in podelitve palijev. Po prisegi zvestobe je papež Leon XIV. vsakemu izmed metropolitanskih nadškofov osebno položil palij na ramena.

Raznolikost jezikov, kultur in cerkvenih izročil je obredu podelitve palijev dala še posebno težo. Čeprav prihajajo metropolitanski nadškofje iz zelo različnih krajevnih Cerkva, vsi prejmejo isto znamenje, ki izraža edinost Cerkve, utemeljene okoli naslednika apostola Petra, in skupno odgovornost za vodenje Božjega ljudstva.

Čeprav metropolitanski nadškofje prihajajo iz različnih narodov, kultur in krajevnih cerkva, jih palij povezuje v skupnem poslanstvu: varovati Božje ljudstvo v veri ter ohranjati živo občestvo z naslednikom apostola Petra. Za Gorico, mesto, ki že od nekdaj povezuje narode, jezike in kulture, ima to znamenje še posebej globok pomen. Njegova simbolika namreč presega zgolj liturgično razsežnost in opozarja na zgodovinsko poklicanost goriške nadškofije, da je prostor srečevanja, dialoga in medsebojnega povezovanja.