Lekcija iz Bruslja
… kamor nas je g. Peterle povabil, da bi spoznali njegovo vsakdanje delo in njegove mlade ekipe, predvsem pa nas je v Bruselj povabil, da bi se srečali s pomembnimi politiki evropskega formata in se z njimi seznanili o sedanjem utripu Evropske unije, zlasti pa, da bi spoznali, kam gre Evropska unija v teh kriznih časih.
Glavno sporočilo, ki smo ga po tridnevnem, odlično organiziranem in zelo zahtevnem obisku bruseljskega parlamenta prinesli s seboj, je to, da so vsi glavni akterji Evropske unije prepričani, da je izhod iz krize mogoč, da je na obzorju tudi rešitev, a le ob prepotrebnem spoštovanju zahtevanih reform, kot nam je bilo tudi jasno, da ima Republika Slovenija zelo malo časa, da izvede zahtevane reforme, sicer bo pristala v podobnem položaju, v katerem je Grčija, saj bo sicer morala zaprositi Bruselj za denarno pomoč, in to ne glede, ali bo njeno vlado vodil Janez Janša ali pa kdo drug.
V Bruslju smo slišali zares nešteto hvalnic na račun sedanjega predsednika italijanske vlade Maria Montija, ki so ga dajali vsi po vrsti za zgled drugim državam, celo na račun francoskega premierja Hollanda smo slišali trpke besede, ker da prepočasi uvaja zahtevane reforme. Glavno sporočilo, ki nam ga je posredoval nekdanji tesni sodelavec slovitega nemškega kanclerja Helmuta Kohla ter sedanja desna roka za evropsko politiko nemške kanclerke Angele Merkel, Elmar Brok, ki je dolgoletni Peterletov prijatelj, je, da Nemčija noče in ne bo pod še tako velikim pritiskom sama vodila Evropske unije na poti iz krize v svetlo prihodnost in bo zato naredila dobesedno vse, da bo Francija izšla iz velikih težav, v katerih se nahaja. Pomenljiv je bil tudi Brokov zamišljeni molk in njegova iskrena misel, da ne ve, kaj se je s Slovenijo v zadnjih dveh letih zgodilo, da se je znašla med problemi Evropske unije, ko pa je bila vendarle Republika Slovenija tista država, ki so jo do nedavnega dajali drugim za zgled, kako se lahko včlaniš v EU in postaneš uspešen.
Elmer Brok je tudi jasno povedal, da se morajo reforme izvajati, sicer prihodnosti za EU ni, kot je tudi napovedal, da se bo EU morala odločiti za neki nadzorni finančni organ, ki bo kontroliral vse banke in tudi vse državne finančne proračune, da ne bi prihajalo do podobnih težav, kakršnim smo danes priča v Španiji, Grčiji, na Portugalskem, pa tudi v Sloveniji in drugod. Njegova trditev: “Grčija je delala dobesedno vse narobe”! je bila jasna.
Ko sem med ponovnim slavospevom o opravljenem delu in vlogi Maria Montija pomembnemu francoskemu evropskemu poslancu Aleinu Lamassouru rekel, da je vse lahko res, kar je govoril o Montiju, a da Monti ni bil demokratično izvoljen, ampak samo imenovan za predsednika vlade, se je le-ta samo nasmehnil in dodal, da se to seveda v EU še kako ve, a da od Italije pričakujejo tudi v prihodnje, da bo šla po poti Montijevih reform.
Malo besed torej in namesto besed in obljub naj govorijo dejanja!
Pravi in resnični požirek svežega optimizma je prinesel s seboj na srečanje z nami evropski poslanec Latvije Krišjanis Karinš, ki je zares lepo in z navdušenjem povedal, kako je njihov premier Valdis Dombrovskis potegnil državo dobesedno s socialnega dna EU s pravimi reformami, pravičnimi in pravšnjimi socialnimi finančnimi rezi, a tudi stvarnimi načrti brez lažnih obljub, predvsem pa z izjemnim delom. Danes je to država, ki ima v EU eno najvišjih gospodarskih rasti. Z delom in rezultati je dokazal, da je politika še vedno tista, ki mora biti v službi vsakega posameznika in celotne skupnosti! Šlo je za lepo lekcijo, ki je ovrednotila pravo politiko. In to ni malo.
