Krstna predstavitev knjižne zbirke za leto 2014

Jesensko knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe so v ponedeljek, 18. novembra, predstavili v galeriji Ars na Travniku v Gorici, dva dni kasneje na 28. Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani, naslednjo sredo, 27. novembra, pa bodo o njej spregovorili na jutranjem srečanju “Na kavi s knjigo” v Tržaški knjigarni v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu.
Zbrane na krstni predstavitvi je pozdravil tajnik založbe Marko Tavčar, ki je praznik goriških mohorjanov tudi povezoval. O Koledarju za leto 2014 je urednik g. Jože Markuža povedal, da prinaša vrsto zanimivih prispevkov o življenju Slovencev v Italiji ter o njihovem bogatem delovanju v družbeno-kulturni stvarnosti, pa tudi vrsto strokovnih člankov verske, kulturnozgodovinske in naravoslovne vsebine. Zbornik se predstavlja s slikovnimi prilogami Andreja Kosiča, goriškega slikarja, ki je pred kratkim slavil visok življenjski jubilej. O njegovih akvarelih je dr. Verena Koršič Zorn zapisala, da nas umetnik z njimi “vedno znova postavlja pred vprašanje lepote, odnosa do čudovitega stvarstva, do nas samih, do sočloveka in duhovnih vrednot. Njegov umetniški credo je tisto presežno v človeku, ki si utira pot iz globin duše skozi čarobnost vidnega sveta”. Knjiga obsega 12 strani koledarskega dela s slikami, nato 256 strani raznih poročil in drugih zapisov ter – v dodatku – še dva prispevka: Slovenska bibliografija v Italiji (2012), ki jo je pripravila knjižničarka Narodne in študijske knjižnice v Trstu Ksenija Majovski, in Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji, delo Norine Bogatec, raziskovalke pri SLORI-ju.
Letos je pri Koledarju, ki so ga natiskali v tiskarni Budin, sodelovalo 58 avtorjev, ki so prispevali 72 člankov različne vrste, je še povedal urednik g. Markuža, ki je v prikazu vsebine posameznih poglavij izpostavil nekatere prispevke. Zlasti je omenil pomemben dogodek v življenju Cerkve, izvolitev papeža Frančiška, pa tudi razne obletnice, poglobitve in izvirne prispevke, ki prinašajo res zanimivo branje.
Andrej Kosič se je zahvalil založbi in povedal, da je pred leti, še v črno-beli tehniki, že oblikoval Mohorjev Koledar. “Še zmeraj delam intenzivno, čeravno sem že star, toda za delo še mlad”! je dodal.
O Anamariji Volk Zlobec in njeni knjigi O polžku Izidorju in druge živalske zgodbe, ki je namenjena otrokom in jo je natisnila Grafica Goriziana, je Tavčar povedal, da je “garancija za založbo”, saj so njene zbirke pravljic in zgodb vedno uspešne in odmevne med otroki. Mladinska pisateljica je o sebi dejala, da se po srcu ima predvsem za učiteljico. Ko piše, ima še vedno pred sabo svoje učence, zdi se ji, da govori njihovim srcem in dušam. Njena nova knjiga vsebuje dvanajst “ekoloških zgodb, ovitih v pravljični pajčolan, ki pa predstavljajo realno življenje”. O ekoloških problemih, ki so vedno hujši, se danes veliko govori. “Skrajni čas je, da ukrenemo vse potrebno, sicer bo prišlo do katastrofe”, je poudarila. S svojo pripovedjo želi o tem osvestiti otroke na njim primeren način. “Zdrava narava budi v človeku tudi smisel za lepoto”. Prvi pripovedi sledi nekaj živalskih zgodbic, te imajo – tudi manjši – otroci posebno radi. Marsikaj bodo izvedeli o ježih, žabah, murenčkih, piščančkih itd. ter o odnosu človeka do njih. “Na tem svetu ni ničesar odvečnega, vse je na svojem mestu: niti nadležna bolha ni odveč”. Na tem svetu je veliko zla in bede, je še povedala avtorica, “vse to pa se lahko premaga z medsebojno solidarnostjo”. Iz zadnje zgodbe “žari vizija nove zemlje, ki se vidi v Sv. pismu, kjer se bo vse imelo rado; v objemu ljubezni se bo radovalo vse stvarstvo”. Ilustratorka Nejka Selišnik, ki je po avtoričinih besedah “tenkočutno prisluhnila njenim zgodbam in jih globoko doumela”, je dodala, da so jo že kot otroka prevzemale slike in vinjete iz koledarjev, ki jih je videvala pri dedku, sorodnikih ali sosedih. Mohorjevi družbi je zato zaželela, “da bi njene knjige našle veliko odprtih vrat v slovenske domove”, ker so “ljudske in lepe ter marsikaj lepega prinesejo”. Kot ilustrator riše prav z mislijo, da bo gotovo kakšnega otroka prevzela in se bo na kako njeno slikico spomnil tudi v zrelih letih.
Marko Tavčar je nato predstavil knjigo receptov z naslovom Domače slaščice – 131 receptov najbolj priljubljenih primorskih in drugih sladic. Gre za “skupinsko delo različnih avtoric in avtorjev, vse skupaj pa povezuje ljubezen do slaščic”. Nastala je na osnovi tradicionalnih domačih receptov, a je obenem obogatena z vrsto tipičnih slaščic tudi iz drugih krajev in držav, ki so s časom postale del slovenske, zlasti primorske tradicije (kot so npr. panettone, mafini, razne kremne sladice…). Knjiga se predstavi kot praktičen priročnik o peki, primeren tako za vsakodnevno uporabo kot tudi za praznike. Z recepti in pri pripravi sladic so sodelovali: Lokanda Devetak z Vrha Sv. Mihaela, Marijine sestre Čudodelne svetinje iz Gorice, Zvonka Milanić, Mara Mužina, Kristina Petejan, Carlo Piccoli, Majda Sever, Mirjam Simčič, s. Lucija (Šolske sestre iz Zavoda Sv. Družine v Gorici) in Tiziana Zavadlav. Tavčar je vsakomur svetoval, naj priročnik nese domov in se tudi sam preizkusi v peki. Knjiga, ki je bogato ilustrirana in jo je natisnila Tiskarna Soča, “bo gotovo uspešna in ljudje jo bodo radi jemali v roke”. Uredila jo je in ji dala končno grafično obliko tajnica in oblikovalka Mirjam Simčič. Delo je “v duhu mohorjanske praktične duše, ki skuša ponuditi bralcem tudi praktične knjige z recepti, navodili za konkretne dejavnosti itd”. Kulturni utrip “namreč ni samo literarni tekst ali umetnina, temveč tudi hrana, odnos do narave itd”.
Zadnja knjiga letošnje bere – Nekdaj v starih časih – Spisi Rada Bednarika (1902-1975) in prispevki o njem – je izšla v zbirki Naše korenine. Dolgo je bila v načrtu, je dejal Tavčar, saj je posvečena eni najvidnejših osebnosti naše polpretekle zgodovine. Vsebuje bogat izbor njegovih zelo različnih spisov. “Bil je natančen poznavalec domače stvarnosti, zgodovinar, ki je zelo dobro poznal vire in jih bogato navajal”. Njegovo pisanje je imelo “velik pomen za naše ljudi v tistih časih”. Prvi je tudi napisal obsežen zapis o Lojzetu Bratužu in izrisal njegov lik. Tudi pri tej knjigi je bil dragocen sodelavec dr. Branko Marušič; o Bednariku je dejal, da je bil osebnost, ki je med vojnama na področju domoznanstva budil narodno zavest. Po temeljni izobrazbi je bil zemljepisec, prevladovala pa je domoznanska zgodovina, povezana s stanjem duha v določenem času. Posebno poglavje njegove publicistike pomeni zvesto sodelovanje s tržaškim Novim listom. Ni se zapiral v znanstvene razprave, temveč je pisal za ljudi. “Bil je izjemno dejaven in delaven”. Knjigo spremljajo spisi, posvečeni njegovemu življenju in delu, ki so jih napisali: Milan Jarc, Branko Marušič, Boris Mlakar in Marko Tavčar, uredili pa so jo M. Jarc, B. Marušič in Marija Češčut. Zraven je tudi bibliografija, sicer nepopolna, je še dejal Marušič, in vendar dobro izhodišče za prihodnjo raziskavo. Tavčar je dodal, da bo knjiga, ki jo je opremil Pavel Medvešček in natisnila Grafica Goriziana, gotovo navdušila mnoge ljudi, predvsem pa dijake, saj je bil “prof. Bednarik človek z izrednim pedagoškim čutom in človek velike širine, zaradi česar so ga imeli zelo radi”. / DD

 

Rado Bednarik – neomajni glas resnice

Kmalu bo minilo 40 let od smrti ene velikih osebnosti, ki so pustile globoko sled v predvojni, medvojni in povojni zgodovini Slovencev na Goriškem. Končno se je Goriška Mohorjeva družba oddolžila Radu Bednariku, profesorju, kulturnemu, političnemu delavcu, domoznancu in še marsikaj, ki je končno dobil prostor v zbirki Naše korenine.
Knjigo, ki so jo uredili Marija Češčut, Milan Jarc in Branko Marušič, je opremil Pavel Medvešček. Besedilo predstavlja lik človeka, ki se je že v mladih letih vključil v slovensko krščansko socialno gibanje in je nato od blizu spremljal usodo slovenskega naroda na Goriškem v tragičnih letih fašističnega nasilja, druge svetovne vojne in pa povojne reorganizacije slovenskih društev in ustanov v Italiji.
Lik se v knjigi dejansko najprej sam predstavlja, in to z odličnim izborom domoznanskih, poljudno zgodovinskih in literarnih besedil, ki jih je napisal med letoma 1924 in 1971. Prispevki so izbrani v kronološkem zaporedju. Prikazujejo nam poliedričnega intelektualca, ki mu je bila domača zgodovina in predvsem domača Goriška izredno pri srcu.
V drugem delu pa so zbrani znanstveni prispevki. Prof. Milan Jarc se je lotil biografije, v kateri najdemo tudi vrsto neobjavljenih fotografij iz arhiva družine Bednarik. Domoznanske spise je osvetlil prispevek dr. Branka Marušiča, ki je obenem opravil zelo natančno delo pri zbiranju gradiva za bibliografijo Rada Bednarika. Gre za izjemno dragoceno delo, ki predstavlja izhodišče za vsakršno prihodnjo študijo o njegovem liku. Širši okvir krščansko socialnega gibanja na Goriškem do druge svetovne vojne in Bednarikovo delovanje v njem je osvetlil časnikar Marko Tavčar.
Sklepni prispevek, ki prikazuje Bednarikovo delovanje v drugi svetovni vojni, je prispeval zgodovinar Boris Mlakar. Na osnovi neobjavljenih arhivskih virov, predvsem iz ljubljanskih arhivov, nam podaja sliko o Radu Bednariku, izhajajoč iz poročil njegovih političnih nasprotnikov.
Gre večkrat za zelo ostre, marsikdaj popolnoma nasprotujoče si ocene, ki skušajo Bednarika diskvalificirati. V bistvu pa nam pokažejo, kako je bila t. i. sredinska izbira v osebi Rada Bednarika dejansko trn v peti vsem ostalim političnim opcijam, ki so med vojno delovale na Goriškem. Omenjene ocene so namreč nastale tako v krogu Slovenske zaveze kot tudi v vrstah partizanskega gibanja pod vodstvom OF. Boris Mlakar z metodo primerjanja omenjenih virov pokaže zlasti na zapletene okoliščine Bednarikovega medvojnega delovanja. Obenem pa prikaže stisko, v kateri se je znašla t. i. goriška sredina med letoma 1943 in 1945.
Iz vsega tega se nam zariše lik pokončnega človeka, ki je v težkih časih ohranil kot vodilo svojega delovanja dve osnovni načeli: boj za uveljavljanje slovenstva na Goriškem ter upor proti fašizmu in tudi drugim totalitarizmom.
Peter Černic

GMD jo bo predstavila v Ljubljani v sredo, 20. novembra, ob 11. uri na 28. Slovenskem knjižnem sejmu, v Trstu pa v sredo, 27. novembra, ob 10. uri, Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni, v ul. Sv. Frančiška 20.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme